Avtorski projekt ALICA: NEKAJ SOLILOGOV O NEZNOSNOSTI ČASA I režiser Luka Marcen I Premiera 12. 1. 2024. ob 20.00 I Mala Drama

Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa

Na odru Male Drame predstavljamo avtorski projekt Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa po motivih Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla v režiji Luke Marcena. Uprizoritev s podnaslovom Afterparty, ki je nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in UL AGRFT, zaokrožuje programsko platformo Čakajoč Supermana. Premiera bo v petek, 12. januarja 2024., ob 20.00 na odru Male Drame. Prvi ponovitvi bosta na sporedu 13. in 15. januarja 2024. ob 20.00.

Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana – Foto Željko Stevanić IFP/Arhiv CTF UL AGRFT

V vlogi Alice nastopa Tina Vrbnjak, avtorsko ekipo pod vodstvom režiserja Luke Marcena pa sestavljajo dramaturginja Eva Kraševec, lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Ana Janc, oblikovalec lutke Silvan Omerzu, avtor glasbe Martin Vogrin, oblikovalka odrskega giba Lara Ekar Grlj, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš, avtor videa Sandi Skok in študijski asistentki dramaturginje Evelin Bizjak ter Neža Lučka Peterlin.


»Kdo si pa ti?«
»Saj … saj tega trenutno niti sama ne vem, gospa …
Hočem reči, da sem vedela, kdo sem, ko sem davi vstala;
toda zdi se mi, da sem se medtem že večkrat spremenila.«


Aličin vratolomni padec v zajčjo luknjo in neskončno padanje nizdol, po katerem se znajde v čudežni deželi, se zgodi zaradi njenega občutenja resničnega, zunanjega svet – sveta, ki je poln svojega reda, pravil, pritiskov, principov in samoumevnosti. Sveta, ki Alico neizmerno dolgočasi in utesnjuje. Čudežna dežela, v kateri se znajde, ji odpre novo perspektivo – pokaže ji pogled na svet, kjer je ustaljeni red obrnjen na glavo in še čez, svet, ki se nenehno spreminja, se manjša in se veča, raste in izginja, svet, kjer veljajo zakoni absurda, spremenljivosti in nesmisla. Aličin skok v zajčjo luknjo je pravzaprav beg pred okostenelostjo družbe, beg pred dolgočasjem in statičnostjo v domišljijo, avanturo in razburljivost.
Kaj pa, če Alica ponovno skoči v zajčjo luknjo? Kaj, če skoči večkrat? Kaj, če se v njej znajde, ko odraste? Ali tam sploh še lahko kaj najde? Kje in kaj je čudežna dežela danes – v času, ki ne pozna in ne prenese tišine, v času, ki zanika obstoj dolgčasa, v času, ko te tudi, ko ne delaš nič, neprestano obsedajo vse mogoče podobe in misli? Je v neznosnem času atrakcij tudi čudežna dežela postala neznosna?
Potovanje navzdol po zajčji luknji, če se zanj odločimo, ko odrastemo, torej ni več nekaj preprostega in lahkotnega, ampak je lahko nevarno, srhljivo, obvezujoče in zahteva pogum. A v svetu radikalne izgubljenosti in vsakodnevnega izgubljanja, je morda skok na glavo – k sebi – pravi korak, da si spet z druge strani ogledamo svet in se odločimo, kam, če sploh, naj gremo.
Ali kot Mačka Režalka odgovori Alici na vprašanje, po kateri poti naj gre:
»To je precej odvisno od tega, kam hočeš priti.«
Luka Marcen


Z avtorskim projektom Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa je Luka Marcen zaključil magistrski študij režije na AGRFT. Carrollova zgodba o Alici, ki pade v zajčjo luknjo in vstopi v svet obrnjenih norm, je Marcenu in avtorski ekipi uprizoritve služila kot izhodišče za razmislek o svetu, v katerem živimo in o samih sebi v določenem kontekstu. Študij predstave je, kot je zapisal Marcen, pomembno zaznamovala tudi njegova osebna izkušnja smrti v družini in naenkrat je čudežna dežela postala priložnost za premislek o končnosti in smrti ter odnosu do njiju. Uprizoritev Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa raziskuje čudežno deželo kot prehod v smrt, a ne na transcendentalen in mističen način, temveč z konkretnim nizom občutkov, ki so ustvarjalcem uprizoritve domači in jih je vsak od njih že doživel. Temu izhodišču je v procesu študija sledila metafikcijska plast razmisleka o gledališču in igralskem poklicu ter končnosti igralske umetnosti ali gledališča. Vse te plasti so se skozi princip absurda sestavile v postživljenjsko potovanje dramske igralke, ki se znajde na svoji komemoraciji in lahko pogleda svoje življenje za nazaj ter praznuje svoj lasten afterparty.  Tina Vrbnjak je ob tem na novinarski konferenci dodala, da je uprizoritev razmislek o življenju, delu in smrti igralke ter o tem, v kakšne ustvarjalne procese je vpeta, v kakšen družbeni kontekst, kaj se od nje pričakuje v igralskem smislu, kakšne vloge so ji dodeljene, kaj si sama želi z njimi oz. ne želi, kateri so tisti avtorji, ki jih želimo oz. ne želimo uprizarjati, o igralskem talentu in etosu, popolnem spoju med igralcem in vlogo – ali je mogoč, ali je smiseln, ali si ga igralka želi, se ga boji –, in to vse s položaja umrle, ki je dobila svoj glas.

»O vsem tem pa me (ali pa se mi vsaj zdi, da bi me lahko, oziroma bi me morda celo moralo) sprašuje tudi gledališče. Tako kot Aličina čudežna dežela je tudi gledališče svet, ki ima možnost, da stvari obrača na glavo in me z drobnimi zasuki ter majhnimi presenečenji sili, da začnem razmišljati o samem sebi, o svojem mestu v svetu in o svoji identiteti. Seveda ne gre toliko za moč podob, vizualnih učinkov in vsebinskih šokov, ampak v prvi vrsti za vprašanja, ki jih odpira – odpira toliko, kolikor sem zanja odprt in nanja pripravljen. Kot gledalec in tudi kot ustvarjalec. Moč gledališča kot čudežne dežele je v tem, da je blodnjak, v katerem smo se primorani izgubiti, da se bomo lahko – vsaj upam – nekoč spet našli. Izgubimo pa se lahko šele takrat, ko smo pripravljeni na to, da se ne bomo takoj našli. Zato skok v zajčjo luknjo morda ni stvar odločitve, ampak nuje, ki nastopi, ko je zanjo čas, ko je čas (velikih) (življenjskih) prelomnic, ki zahtevajo, naj se stvari postavijo na novo, uredijo v nova razmerja, da bom lahko šel naprej. Tako kot Aličina čudežna dežela predstavlja svojevrsten prehod iz otroštva v adolescenco, so podobni padci v podobne čudežne dežele povezani tudi z drugimi prelomnicami, ki se nam zgodijo v življenju. Čeprav se nam morda zdi, da ti preokreti niso tako barviti in povezani s toliko domišljije, so za nadaljevanje poti nujni,« tako Luka Marcen.

Avtorski projekt po motivih Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla

AVTORSKA EKIPA
Režiser Luka Marcen
Dramaturginja Eva Kraševec
Lektorica Tatjana Stanič
Scenografinja Sara Slivnik
Kostumografinja Ana Janc
Oblikovalec lutke Silvan Omerzu*
Avtor glasbe Martin Vogrin**
Oblikovalka odrskega giba Lara Ekar Grlj
Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš
Avtor videa Sandi Skok
Asistentki dramaturginje (študijsko)
Evelin Bizjak, Neža Lučka Peterlin

*Lutko Alice je izdelal Žiga Lebar.
**Glasovi: Primož Klavs, Tina Vrbnjak, Eva Kraševec

IGRA Tina Vrbnjak Alica

KOPRODUKCIJA SNG Drama Ljubljana in UL AGRFT
PREMIERA 12. janua 2024.r, Mala Drama
PRVI PONOVITVI 13. in 15. januar 2024.

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]