Prva slovenska uprizoritev igre Jonasa Hassena Khemirija ‘Sto nas je’ premierno v Mali Drami
Koprodukcija SNG Drama Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj v režiji Petra Petkovška skozi intimno izkušnjo protagonistk razmišlja tudi o družbenih pričakovanjih, ki omejujejo naše možnosti, in o tem, kako z različnimi jazi, ki jih nosimo v sebi, sploh živeti.
V petek, 6. novembra 2026, ob 20.00 bo v Mali Drami ljubljanska premiera prve slovenske uprizoritve igre Sto nas je sodobnega švedskega pisatelja in dramatika Jonasa Hassena Khemirija v režiji Petra Petkovška. Prve ponovitve v Mali Drami bodo na sporedu 7., 9., 23. in 24. novembra ob 20.00. V Mestnem gledališču Ptuj, kjer je bila premiera 26. septembra, bo predstava ponovno na sporedu 12. novembra. Sto nas je bo na sporedu Male Drame tudi na silvestrski večer.
Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana
Vznemirljivo, igrivo in večplastno dramsko besedilo skozi kolektivno izkušnjo treh protagonistk različnih generacij raziskuje mnogoterost življenjskih možnosti, odločitev in neuresničenih sanj. V ospredje postavlja žensko izkušnjo, a jo presega z univerzalnejšim razmislekom o vplivu družbenih pričakovanj na posameznika in njegovo predstavo o sebi. V prvi slovenski uprizoritvi igrajo Kaja Petrovič (kot 1), Liza Marijina k. g. (kot 2) in Zvezdana Mlakar (kot 3).
Na odru se srečajo tri ženske različnih generacij, poimenovane zgolj s številkami 1, 2 in 3. Njihove zgodbe se bliskovito razpirajo, križajo in si nasprotujejo. Rodijo se, zaljubijo, odhajajo, se ustalijo, upirajo, sanjajo in obžalujejo. Pot, ki jo ena razume kot izpolnitev, se drugi kaže kot odpoved; spomin ene postane domneva druge. So pred nami tri različne ženske, ena sama v treh življenjskih obdobjih ali mnoštvo usod, ki bi jih bilo mogoče živeti, če bi bile odločitve drugačne? V kalejdoskopu mogočih življenj se zvrstijo podobe pesnice, aktivistke, dentalne higieničarke, popotnice, ženske z enim samim možem ali številnimi ljubimkami. Ob vseh neprehojenih poteh se odpira tudi vprašanje, kje so ostali njihovi mlajši, radikalnejši in ambicioznejši jazi ter ali bi ob novem začetku izbrale drugače.
Dramo je v slovenščino prevedla Mita Gustinčič Pahor. Ob režiserju Petru Petkovšku ustvarjalno ekipo sestavljajo še dramaturginja Eva Kraševec, lektor Simon Šerbinek, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Gordana Bobojević, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, koreografinja in asistentka režiserja Leja Jurišić, avtor glasbe Peter Žargi in asistentka dramaturginje Nika Šoštarič.
Vprašanja, ki jih razpira uprizoritev, z različnih zornih kotov osvetljuje tudi gledališki list. V njem sta poleg prispevkov dramaturginje in urednice dr. Eve Kraševec, Tragikomična nestabilnost identitete, in asistentke dramaturginje Nike Šoštarič, Če se le ne upogneš in ne sklepaš kompromisov glede svojih sanj, objavljena še eseja, ki temo življenjskih izbir razširjata v literarni in antropološki razmislek. Skupna os prispevkov je napetost med množico mogočih življenj in konkretnim življenjem, ki ga oblikujejo tudi čas, drugi ljudje in družbene okoliščine.
Asistentka dramaturginje Nika Šoštarič je na novinarski konferenci in v gledališkem listu izpostavila razkorak med obljubo skoraj neomejenih možnosti in dejanskimi pogoji njihovega uresničevanja. Ob odraščanju se obzorje izbire oži; pomembni so kraj rojstva, ekonomske razmere, izobrazba in druge okoliščine, na katere posameznica ne more vedno vplivati. Prav iz občutka, da bi kljub temu morale ves čas izbirati najbolje in izkoristiti vse svoje možnosti, se poraja občutek nezadostnosti. »Ko smo majhni, nas vsi sprašujejo, kaj si želimo postati, ko bomo veliki. Takrat se zdi, da je svet ogromen in da lahko izbereš vse, kar si želiš. Potem pa odraščaš, spoznavaš svet in tudi svoje omejitve ter ugotoviš, da vse te možnosti niso vedno izvedljive. To morje možnosti na koncu postane en majhen ribnik.« Šoštarič je ob tem pojasnila, da se ob zahtevi po nenehnem izkoriščanju lastnih potencialov poraja še dodatna stiska: nikoli ne moremo z gotovostjo vedeti, katera izbira je najboljša in ali takšna izbira sploh obstaja. Možnosti, ki se zdijo na začetku življenja skoraj brezmejne, so odvisne tudi od materialnih in družbenih okoliščin, pričakovanje popolne odločitve pa pogosto spremlja občutek, da nekaj zamujamo.
Pisateljica in novinarka Pia Prezelj v eseju Nezaupnica za vse dokončno ob podobi figovca iz romana Sylvie Plath in ob razmislekih Renate Salecl obravnava težo izbiranja: vsaka uresničena možnost pomeni tudi odpoved številnim drugim, obljuba svobodne izbire pa se lahko sprevrže v zahtevo, da moramo za svoje življenje vselej izbrati pravilno. Neizživeta življenja tako ostajajo del našega razmišljanja o sebi, tudi ko so odločitve že sprejete.
Antropologinja dr. Vesna Vuk Godina v prispevku Koliko nas torej je? preizprašuje, ali so tri protagonistke tri različne ženske, tri obdobja ene same ženske ali podobe družbeno oblikovanih ženskih vlog. Z vidika socialno-kulturnega spola opozarja na pričakovanja, omejitve in razmerja moči, ki določajo možnosti žensk v sodobnih zahodnih družbah.
Premiera
6. november ob 20.00
Mala Drama
PRVE PONOVITVE
7. november (ob 20.00)
9. november (ob 20.00)
23. november (ob 20.00)
24. november (ob 20.00)
31. december (ob 20.00)
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
