V drugem ciklu jezikovno-kulturnega programa Pot v Dramo SNG Drama Ljubljana, ki je potekal v sezoni 2025/26, je sodelovalo 20 udeleženk in udeležencev – tretjino več kot leto prej. Zaključna analiza odgovorov udeleženk in udeležencev kaže izrazito pozitivne rezultate pri bogatenju besedišča, večji samozavesti pri rabi slovenščine, motivaciji za nadaljnje učenje ter kulturnem in družbenem vključevanju. Drama bo program nadaljevala tudi v sezoni 2026/27.
Jezikovno-kulturni program Pot v Dramo, ki ga vodi dolgoletna gledališka pedagoginja SNG Drama Ljubljana Špela Šinigoj, je namenjen podpori pri vključevanju v Sloveniji živečih tujcev v kulturno in družbeno življenje in njihovemu seznanjanju s slovenskim jezikom prek kulture in gledališča. Zrasel je iz dolgoletnega dela na področju gledališke vzgoje, ki ga Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana sistematično razvija že več kot desetletje.
Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana
Tudi sama Pot v Dramo ni nastala kot enkraten projekt. Njeni začetki segajo do srečanj s skupinami tujcev, ki so se učili slovenščino in jih je Drama ob obiskih gledališča poleg ogleda zaodrja začela vabiti tudi na ogled predstav, priprave nanje in pogovore po njih. Iz teh srečanj je nastal Drama paket, ki je potekal v sezonah 2022/23 in 2023/24, njegova vsebinska nadgradnja pa je v sezoni 2024/25 prerasla v celovito razširjeni program Pot v Dramo.
Program povezuje neposredno gledališko izkušnjo z dejavno rabo jezika. Slovenščine udeleženci ne srečujejo le kot učno snov, temveč kot živ jezik predstave, pogovora, ustvarjanja in medsebojnega povezovanja. Namen programa je udeležencem približati slovensko kulturo, jih spodbujati k samostojnemu in samozavestnemu izražanju ter jim gledališče odpreti kot prostor, v katerega lahko dejavno vstopajo kot gledalci in sogovorniki.
V sezoni 2025/26 je bil program zasnovan kot niz štirinajstih vsebinsko in metodološko raznolikih srečanj. Med osrednjimi dejavnostmi so bili trije ogledi uprizoritev s pripravami in pogovori, štiri praktične ustvarjalne delavnice z režiserjem Luko Marcenom, prvakom igralskega ansambla Drame Markom Mandićem, gledališko lektorico Tatjano Stanič ter gledališkim in filmskim igralcem in večkratnim državnim prvakom v pomnjenju Nikom Škrlecem. Dve skupni branji z udeleženkami in udeleženci programa Pot v Dramo sta potekali v sodelovanju z dramaturginjo Luno Pentek, ob tem pa jim je Drama v okviru projekta ob podpori gledaliških partnerjev ponudila aktivni obisk Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja ter v septembru 2026 priredila zaključni dogodek v Drama Kavarni na Litostrojski 56.
Pomemben del organizacijskega zaledja Poti v Dramo je tudi poslovna vodja Drame Barbara Štukelj, ki je skrbela za prijave na javne razpise ter za organizacijsko, finančno in administrativno spremljanje projekta. Njeno delo je pomembno prispevalo k temu, da se je lahko vsebinska zasnova programa razvijala v urejenem in zanesljivem projektnem okviru. Enako kot v letu 2025 je izvedbo drugega cikla v letu 2026 sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Strokovna komisija za slovenski jezik je projekt ob izboru ocenila s 86 točkami in v obrazložitvi posebej izpostavila vsebinsko kakovost, inovativne in interaktivne metode ter ustrezno prilagojenost ciljni skupini. Program je opredelila kot nadaljevanje uspešnega projekta, ki uporabo slovenskega jezika med tujci povezuje s kulturo in gledališčem.
Pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev programa Pot v Dramo
Analiza zbranih podatkov, ki so jih prispevali udeleženke in udeleženci drugega cikla programa Pot v Dramo, kaže izrazito pozitivno izkušnjo sodelujočih ter pomen gledališča kot prostora, ki povezuje jezik, kulturne izkušnje in skupnost. V program se je v sezoni 2025/26 vključilo 20 udeleženk in udeležencev. Sedemnajst jih je Pot v Dramo obiskovalo prvič, trije so sodelovali že v sezoni 2024/25, eden pa tudi v predhodnem programu Drama paket v sezoni 2023/24. S tem je bil v celoti dosežen zastavljeni cilj, da se v program vključi od 15 do 20 oseb.
Kako pomembna je možnost sproščene in dejavne rabe slovenščine, kaže že izhodiščni podatek: 13 od 20 udeležencev je neznanje oziroma pomanjkljivo znanje slovenskega jezika navedlo kot največjo težavo pri vključevanju v novo okolje in družbo. Zaključna analiza pa kaže posebej spodbudno sliko na področjih, ki predstavljajo osrednje cilje programa. Vsi sodelujoči v zaključni anketi ocenjujejo, da so s programom obogatili besedni zaklad, pridobili samozavest pri govorjenju in rabi slovenščine nasploh ter da so jim gledališke delavnice pomagale pri kulturnem in družbenem vključevanju v Sloveniji. Prav vsi bi Pot v Dramo priporočili tudi drugim.
Med jezikovnimi spretnostmi, ki so jih s programom najbolj izpopolnili, so vsi sodelujoči v zaključni anketi navedli poslušanje in razumevanje, šest jih je izpostavilo govor in prav toliko besedišče. 64 odstotkov jih ocenjuje, da se je njihovo nelagodje pri govorjenju slovenščine zmanjšalo, enak delež pa jih je spoznal nove načine oziroma strategije učenja jezika. Pot v Dramo je obenem okrepila motivacijo za nadaljnji stik s slovenščino. 91 odstotkov sodelujočih v zaključni anketi navaja, da jih je program spodbudil k branju v slovenščini, vse pa je motiviral za poslušanje slovenskega jezika. Velika večina je ob zaključku programa navedla tudi dodatno motivacijo za nadaljnje izpopolnjevanje slovenščine. Enako pomemben je odnos do gledališča in kulturnega okolja. 73 odstotkov anketirancev ocenjuje, da po sodelovanju v programu Pot v Dramo laže spremljajo gledališko predstavo v slovenščini, ker bolje razumejo slovenski jezik, gledališki besednjak in kulturni kontekst. 55 odstotkov jih ocenjuje, da so s programom povečali svojo gledališko pismenost. Večina tudi navaja, da so se ob spremljanju predstav in med pogovori o njih naučili nekaj novega o slovenski kulturi in zgodovini in da jim gledališče pomaga bolje razumeti slovensko družbo in njene vrednote.
Med dejavnostmi, ki so jim najbolj koristile, so udeleženci najpogosteje izpostavili skupne oglede predstav, praktične vaje na delavnicah, pogovore z ustvarjalci in improvizacijo. Svojo izkušnjo so med drugim opisali z izrazi: prijetno, motivacija, zanimivo, navdihujoče, koristno, skupnost, ustvarjalno, nove izkušnje, gledališče in integracija.
Prav občutek skupnosti izstopa tudi na videoposnetku z zaključnega dogodka, ki spremlja sporočilo za javnost. V njem je bistvo skupne izkušnje povzeto preprosto in neposredno: »Družili smo se, gledali predstave, bili dejavni na delavnicah, pogovarjali smo se ter delili izkušnje in spomine.« Na koncu pa jasno in pomembno odmeva tudi sporočilo, ki se je krepilo med celotnim procesom izvajanja projekta: »Zgodilo se je to, kar si tudi želimo – da se ustvarja skupnost v gledališču in okrog gledališke umetnosti,« kot je na zaključni prireditvi povedala Špela Šinigoj.
Od Drama paketa do Poti v Dramo in naprej …
Rezultati drugega cikla potrjujejo kontinuiteto programa. V sezoni 2024/25 je v programu Pot v Dramo sodelovalo 15 udeležencev, v sezoni 2025/26 pa 20, torej tretjino več. V obeh sezonah so vsi sodelujoči v zaključnih anketah navedli, da so s programom obogatili besedišče, in vsi bi ga priporočili drugim. Že prvi cikel je pokazal, da lahko povezovanje jezika z gledališko izkušnjo preseže klasične oblike učenja; letošnji rezultati to smer utrjujejo.
Pomembno vlogo pri razvoju je imela tudi projektna podpora, ki je Drami omogočila, da je prvotno pobudo vsebinsko poglobila, vanjo vključila nove strokovne sodelavce in jo razvila v ambicioznejši program. Javni razpis za projekte promocije slovenskega jezika za leto 2025 je bil objavljen septembra 2024, primerljiv razpis za leto 2026 pa avgusta 2025.
Drama bo program Pot v Dramo nadaljevala v sezoni 2026/27, kot je bilo obljubljeno tudi na zaključni prireditvi 2. cikla programa.
Ob nadaljevanju programa ostaja pomembno tudi širše podporno okolje za razvoj podobnih jezikovno-kulturnih pobud. Razpisni možnosti, objavljeni v letih 2024 in 2025 za izvedbo projektov v letih 2025 in 2026, sta omogočili vsebinsko nadgradnjo in vključevanje dodatnega strokovnega znanja. V Drami zato upamo, da bo primerljiva možnost projektne podpore na voljo tudi za leto 2027, saj takšni mehanizmi dobrim pobudam omogočajo, da se utrdijo, nadgradijo svoj razvoj in še bolje izkoristijo svoj potencial.
Pot v Dramo je takšen primer. Iz dolgoletnega prizadevanja, da bi gledališče približali tudi tistim, za katere pot vanj ni samoumevna, je postopoma zrasel program, ki slovenski jezik povezuje z umetnostjo, kulturno izkušnjo in medsebojnimi stiki. Uspeh programa se zato ne kaže le v številkah, temveč tudi v večji samozavesti udeležencev, njihovem tesnejšem stiku s slovenskim jezikom in gledališčem ter v skupnosti, ki je ob njem nastala.
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
