Raziskava uspešnosti programa Pot v Dramo ugotavlja, da je izboljšal jezikovne spretnosti, povečal samozavest pri rabi slovenščine, spodbudil kulturno pismenost ter okrepil socialno vključenost udeležencev. Kar 90 odstotkov jih meni, da so bila njihova pričakovanja izpolnjena ali presežena.
SNG Drama Ljubljana želi s programom Pot v Dramo, ki je namenjen predstavitvi slovenskega jezika prek kulture in gledališča in vključevanju v Sloveniji živečih tujcev v kulturno in družbeno okolje, uporabnikom približati slovensko kulturo, jih opolnomočiti kot aktivne in kritične obiskovalce slovenskega gledališča in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. Razvoj in obogatitev programa je omogočilo sofinanciranje s strani Ministrstva za kulturo, na osnovi katerega je lahko Drama k sodelovanju povabila tudi zunanje strokovne sodelavce.
Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana – Foto Luko Marcenom
V program Pot v Dramo je bilo vključenih petnajst udeležencev (štirinajst žensk in en moški), starih od 23 do 57 let, s povprečno starostjo nekaj več kot 41 let. Večina je imela visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, v Sloveniji pa so v povprečju živeli šest let, z razponom od leta in pol do triindvajset let. Pred začetkom in ob zaključku programa so udeleženci izpolnili vprašalnike. Uvodni je bil namenjen spoznavanju potreb in pričakovanj, zaključni pa oceni doseženega napredka ter povratnim informacijam o programu.
Ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel je na novinarski konferenci uvodoma izpostavila zavzeto skrb Drame za jezik na odru, pa tudi na področju gledališke vzgoje, ki ima v osrednjem slovenskem gledališču že več kot desetletje dolgo tradicijo in je široko zasnovana. »Vodi jo gledališka pedagoginja Špela Šinigoj. V okviru tega nastaja pestra paleta programov, tako andragoških kot pedagoških. Ti programi so dragoceni, ker omogočajo različnim skupinam ljudi, da se seznanjajo z našo dejavnostjo. Nekatere programe oblikujemo tudi po meri udeležencev. Razpis Ministrstva za kulturo smo sprejeli z velikim veseljem, saj nam je omogočil, da smo enega od že obstoječih programov razširili in izpeljali na način, kot si zasluži. S sodelovanjem zunanjih strokovnjakov smo ga poglobili bolj, kot bi ga sicer lahko. Vesela sem, da smo bili na razpisu uspešni in da smo program izpeljali. Posebej pa me razveseljuje, da smo na podlagi ankete, izvedene med udeleženci, ugotovili, da je program zaživel in da so zadovoljni.«
Program Pot v Dramo (nadgradnja programa Drama paket, ki je potekal v sezonah 2022/23 in 2023/24) se je odvijal celotno sezono 2024/25. Vključeval je oglede gledaliških predstav, njegov osrednji del pa so bili pogovori o predstavah, gledališke delavnice, aktivni ogled gledališkega zaodrja, skupno branje dramskih besedil, pogovori o člankih iz gledaliških listov in srečanja z gledališkimi ustvarjalci. Delavnice in pogovori so potekali v slovenščini in ob prisotnosti vsaj enega od sodelujočih profesorjev slovenskega jezika (Iris Buršič in Urban Batista), ki se tudi sicer profesionalno ukvarjata s poučevanjem tujcev in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo. Pogovore o predstavah sta vodila gledališka pedagoginja Špela Šinigoj, ki je vodja programa Pot v Dramo, in dramaturginja Luna Pentek, ki je sodelovala tudi pri skupnih branjih dramatike.
Špela Šinigoj, gledališka pedagoginja v SNG Drama Ljubljana in vodja programa Pot v Dramo, se je na začetku novinarske konference dotaknila tudi svojih prvih profesionalnih korakov v svet gledališke vzgoje: »Ko sem začela delati v Drami, sem pogosto razmišljala, kako občinstvo pride do nas. Še posebej sem razmišljala o tistih, ki poti nimajo tako jasno začrtane – to so lahko ranljive skupine ali tujci. Sama rada hodim v gledališče tudi v tujini in uživam v predstavah, četudi jezika ne poznam. Vendar sem se zavedala, da takšna izkušnja ni povsem domača in da lahko tujca, ki pride v Slovenijo, od gledališča loči občutek tujosti. Nekega dne odprtih vrat se je pri nas pojavil profesor slovenskega jezika Urban Batista s skupino tujih učencev. Najprej sem mislila, da jim bomo samo razkazali zakulisje, a sem jih nato povabila tudi na ogled predstave ter jim obljubila pripravo in pogovor po predstavi. To se je razvilo v zamisel o paketu dogodkov, ki bi tujcem približali gledališče. Sprva smo to izvajali v okviru lastnih možnosti. Lani pa smo na razpisu za projekte promocije slovenskega jezika prepoznali možnost, da naš program obogatimo in utrdimo. Program je bil namenjen vključevanju tujcev v kulturno in družbeno življenje ter promociji slovenskega jezika skozi gledališče.«
Za pripravo gledaliških delavnic programa Pot v Dramo, izvedenih v sezoni 2024/25, so skrbeli gledališki režiser Luka Marcen, gledališka improvizatorka Urša Strehar Benčina, gledališka lektorica Tatjana Stanič in gledališka pedagoginja. V projekt je bila pomembno vključena tudi poslovna vodja Drame Barbara Štukelj
Tatjana Stanič že več desetletij kot gledališka lektorica oblikuje govorno podobo uprizoritev Drame. Na novinarski konferenci Poti v Dramo je izpostavila, da ima »Drama kot osrednje nacionalno gledališče jasno jezikovno politiko: skrbimo za vse jezikovne zvrsti, ki jih gojimo do perfekcije in jih prenašamo na oder. To se kaže v prevodih dramskih del, v strokovnih člankih v gledaliških listih in v kritičnih refleksijah. Izkazalo se je, da je naš način dela z jezikom zanimiv tudi za tujce, ki se učijo slovenščino. Posebej delo z izgovarjavo in fonetiko je bilo zanje dragoceno in je sprožilo ustvarjalno debato.«
Prispevek dramaturginje Lune Pentek je bil usmerjen v prizadevanja, da bi program udeležencem omogočil razmišljanje o jeziku tudi na bolj intuitiven način. »Na moji delavnici smo praktično delali s kratkim odlomkom iz predstave in zapisovali tok zavesti. Ugotovili smo, da časovna omejitev in ustvarjalno okolje omogočata sproščeno izražanje, brez pretirane cenzure.«
Magda Stražišar, vodja Službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo, je na novinarski konferenci povedala, so na ministrstvu pred dvema letoma »prvič pripravili javni razpis za projekte promocije slovenskega jezika, ki povezujejo jezikovno učenje z obiskovanjem kulturnih dogodkov. Tak pristop je dragocen tako za tujce kot za materne govorce. Veseli nas, da projekti uspešno delujejo, s takimi razpisi bomo tudi v prihodnje nadaljevali«.
Željo SNG Drama Ljubljana po nadaljevanju in razvijanju programa Pot v Dramo dokazuje tudi celostna grafična podoba programa, ki jo je zasnovala oblikovalka Ajda Auer.
Raziskava, ki je bila del programa Pot v Dramo, je potrdila njegovo uspešnost
Analiza zbranih podatkov je pokazala, da v Sloveniji živečim tujcem pomeni največji izziv pri vključevanju v novo okolje (ne)znanje slovenščine. Med dodatnimi težavami so navajali zaprtost Slovencev, pomanjkanje stikov in težave pri sklepanju prijateljstev. Stike s Slovenci so najpogosteje vzpostavljali v službi, s pomočjo sosedov, prijateljev in znancev, pa tudi v vrtcu ali na družabnih dogodkih, kot so gasilske veselice.
Slovenščine so se pred programom učili v povprečju pet let in pol. Najpogosteje so jo spoznavali na tečajih, samostojno, individualno z učiteljem in na spletu. Ob koncu programa je večina kot glavno obliko učenja navajala samostojno delo in tečaje, kot pomemben vir pa so izpostavili tudi sam program Pot v Dramo.
Iris Buršič, profesorica slovenščine, ki se ukvarja s poučevanjem tujcev in je sodelovala tudi pri aktivnostih Poti v Dramo, je program opisala kot odlično »priložnost za tujce z osnovnim znanjem slovenščine, da se urijo v jeziku. Pri poučevanju tujcev se vedno pojavi težava, da zunaj učilnice nimajo veliko priložnosti za uporabo jezika. V Sloveniji se pogovor hitro prevesi v angleščino. Tu pa so imeli možnost govoriti slovenščino v neformalnem, prijateljskem okolju, kjer so napake sprejete. Program je bil zanje skoraj terapevtski – učili so se skozi igro, improvizacijo in skupno izkušnjo.«
Napredek pri učenju slovenščine so na petstopenjski lestvici pred začetkom programa ocenili s 3,8, ob zaključku pa s 4,1. Tudi pri občutku samozavesti so rezultati pokazali izboljšanje: govor se je dvignil s 3,8 na 4,1, pisanje s 3,8 na 4,2, razumevanje pri branju pa je ostalo visoko (4,7). Največ težav so povzročali izgovarjava in slovnična pravila, najmanj pa branje in razumevanje. Udeleženci so si želeli predvsem izboljšati govor, izgovarjavo in besedišče.
Program je pomembno prispeval k napredku: vpliv na znanje slovenščine so anketiranci ocenili s povprečno oceno 4,4. Kar 70 odstotkov jih je navedlo, da so pridobili samozavest pri govorjenju, vsi pa, da so razširili besedišče. Večina je izpostavila, da si nove izraze laže zapomnijo, če jih uporabijo pri gledaliških vajah, kar jim je prineslo sproščenost pri komunikaciji.
Motivacija za rabo in nadaljnje izpopolnjevanje v slovenščini se je ob programu opazno povečala. Program je vse anketirance spodbudil k branju slovenskih besedil (pred začetkom so najpogosteje brali spletne članke, ob zaključku pa knjige), hkrati pa tudi k poslušanju slovenskega jezika. Razumevanje vsakodnevnih pogovorov se je izboljšalo z ocene 4,1 na 4,4, povečala se je samozavest pri tvorjenju daljših besedil.
Poseben poudarek programa je bila kulturna integracija. Poznavanje slovenske kulture so udeleženci pred začetkom ocenili s 3,6, ob zaključku pa s 3,8. Poznavanje gledališča se je izboljšalo s 3,1 na 3,5. Kar 57 odstotkov udeležencev se je s slovenskim gledališčem prvič srečalo prav v programu, večina pa navaja, da jim je zdaj spremljanje predstav lažje, saj bolje poznajo kontekst, ozadje in ustvarjalni proces. Razumevanje humorja, kulturnih referenc in metafor se je izboljšalo s 3,8 na 4,1.
Elena Avilova, udeleženka programa Pot v Dramo, je iskreno opisala svojo izkušnjo: »Tudi po več letih bivanja v Sloveniji sem čutila, da v kulturni prostor še nisem povsem vključena. Program mi je odprl vrata v gledališče in mi dal samozavest, da vstopam v ta svet. Skupina je postala prijateljska, med seboj smo se povezali in zaupali drug drugemu. Naučila sem se, da lahko poleg jezika uporabim telo in čustva za sporazumevanje. Po programu sem začela obiskovati tudi druga gledališča. To je bil zame korak naprej v integraciji.«
Kot najbolj koristne elemente programa so udeleženci navedli praktične vaje in improvizacijo, oglede predstav in pogovore z ustvarjalci ter skupno branje in učenje besedišča. Program so opisali kot »zanimiv«, »koristen«, »dinamičen« in »kreativen«. Vsi bi ga priporočili tudi drugim in tudi sami si želijo nadaljevanje programa.
Sklepna ocena kaže, da je program uspešno dosegel cilje: izboljšal je jezikovne spretnosti, povečal samozavest pri rabi slovenščine, spodbudil kulturno pismenost ter okrepil socialno vključenost udeležencev. Kar 90 odstotkov jih meni, da so bila njihova pričakovanja izpolnjena ali presežena. Program Pot v Dramo se je tako izkazal kot učinkovito orodje za povezovanje učenja jezika s kulturo in gledališčem, hkrati pa kot dragocen model za nadaljnje razvijanje podobnih programov v prihodnosti.
»Na koncu bi rada dodala še nekaj besed udeležencev, ki so opisali program z izrazi: odličen, pester, terapevtski, obsežen, zanimiv, praktičen, koristen, dinamičen, družaben, sproščujoč, ustvarjalen, kultura, užitek, igra za odrasle. Morda res pozabimo, da je tudi za odrasle pomembno, da se ob znanju lahko še igramo – in da je to ena najlepših oblik učenja,« je predstavitev programa Pot v Dramo in njegovih dosežkov na novinarski konferenci zaokrožila Špela Šinigoj.
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
