Igre moči. Moč igre. Predstavitev sezone 2025/26 v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana
Repertoar, naslovljen ‘Igre moči’, bo raziskoval vprašanja o naravi moči in oblasti, o tem, kako vplivata na posameznike in na družbo kot celoto. Pod gledališkim drobnogledom bodo strategije, ki jih posamezniki, družbe in sistemi uporabljajo za zagotovitev prevlade.
V naslednji sezoni se bo na odrih SNG Drama Ljubljana zvrstilo osem premier – pet na Velikem odru in tri v Mali Drami.
Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana
Ravnateljica Vesna Jurca Tadel je uvrstila na repertoar štiri slovenska dramska besedila (med njimi dve slovenski klasiki in dve krstni uprizoritvi), dve prvi slovenski uprizoritvi iger sodobnih tujih dramatikov in tri klasike iz zakladnice svetovne dramatike. Na Velikem odru se bodo tako zvrstile uprizoritve: Osvoboditev Skopja Dušana Jovanovića v režiji Luke Marcena, Kralj Lear Williama Shakespeara v režiji Jerneja Lorencija, Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti Bertolta Brechta v režiji Igorja Pisona, Sovražnik ljudstva Henrika Ibsena v režiji Ivice Buljana in prva slovenska uprizoritev Komarji Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko. Na začetku sezone bosta na odru Male Drame krstno uprizorjeni igri Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek v režiji Brine Klampfer Merčnik, v nadaljevanju pa Voranc Daneta Zajca v režiji Žive Bizovičar in prva slovenska uprizoritev Eureka Jonathana Spectorja v režiji Petra Petkovška.
Vpis abonmaja poteka pri blagajni Drame v središču Ljubljane na Župančičevi 1. Spomladanski vpisni rok abonmajev 2025/26 se bo uradno zaključil 6. junija, jesenski vpisni rok pa se bo začel 1. septembra.
Na razgrnitvi repertoarja, ki se je v Dama Kavarni odvila v torek, 20. maja, je ravnateljica Vesna Jurca Tadel skupaj z režiserkami in režiserji predstavila uprizoritve prihajajoče sezone. »Gledališče ni prostor za beg iz vsakdana, temveč predvsem kraj, kjer se srečujemo z realnostjo, kjer se soočamo z močjo zgodb, ki nas izzivajo in preoblikujejo naše razumevanje sveta. Tudi v sezoni 2025/26 bomo nadaljevali svojo zavezo umetnosti, ki raziskuje kompleksne odnose med posameznikom in družbo in se spopada s temeljnimi vprašanji, ki oblikujejo naš čas,« je v repertoarni knjižici zapisala ravnateljica in povabila k raziskovanju družbenih, moralnih in osebnih vprašanj, ki jih izbrana »nova in stara« dramska besedila neusmiljeno sprožajo. »Večina jih z vso ostrino postavlja vprašanja o naravi moči in oblasti, o tem, kako vplivata na posameznike in na družbo kot celoto. V ospredju se znajdejo teme, kot so politična manipulacija, nadzor, konflikti interesov in iskanje pravičnosti. Igre moči, ki se razkrivajo v teh zgodbah, nas postavljajo pred vprašanje, kako daleč smo pripravljeni iti, da bi obvladovali svet okoli sebe, in kje so meje, ki jih ne smemo prestopiti. Skozi različne zgodbe se bomo poglobili v razumevanje, kako moč in oblast oblikujeta usode posameznikov in celotnih narodov, poleg tega pa odkrivali tudi zelo intimne in čustvene igre moči na ravni posameznikov in medosebnih odnosov. Naše uprizoritve bodo raziskovale tople, hladne in včasih tudi brutalne strategije, ki jih posamezniki, družbe in sistemi uporabljajo, da bi si zagotovili prevlado. Moč ni le stvar političnih odločitev ali zgodovinskih trenutkov; je tudi nekaj, kar se dogaja v vsakem našem osebnem stiku, v vsaki interakciji z drugimi, v vsakem trenutku, ko se odločamo, kdo bo imel besedo, kdo bo imel nadzor in kdo bo brez njega. Igra moči se lahko prelije v vsakdanja čustva, v ljubezen, starševstvo, pa tudi v politične in moralne dileme, ki nastajajo zaradi teh osebnih odnosov. Vzporedno z iskanjem odgovornosti in resnice se bomo v Drami dotaknili tudi občutljivih tem, ki preučujejo igre moči v intimnih, vsakodnevnih okoliščinah. V času, ko svet pretresajo politični konflikti, gospodarska nestabilnost in nenehna grožnja oboroženih spopadov, postaja vprašanje moči še toliko bolj pereče. Živimo v obdobju, ko meja med resnico in propagando postaja vse bolj zabrisana, ko posamezniki in narodi iščejo svoje mesto v globalnem razmerju sil, hkrati pa se soočamo z negotovostjo, ki prežema naš vsakdan. Gledališče v takšnih trenutkih ne more in ne sme ostati nemi opazovalec – mora postati prostor refleksije, kritičnega razmisleka in spodbude k dialogu. Moč ni le vprašanje politike na najvišjih ravneh, temveč tudi naše sposobnosti, da se kot posamezniki upremo krivicam, prepoznamo zlorabe in poiščemo alternative, ki vodijo v bolj pravično družbo. Vse te igre moči, ki jih bomo raziskovali skozi naše uprizoritve, niso le odsev tega, kar se dogaja okoli nas, ampak so tudi poziv, naj se ne umaknemo pred tem, kar nas obdaja. Izzivajo nas, da se ne zadovoljimo z enostavnimi odgovori, ampak da si prizadevamo za razumevanje kompleksnosti sveta, v katerem živimo. Naša naloga ni zgolj odigrati predstavo, ampak prebuditi vprašanja, ki so v vsakodnevnem življenju pogosto prezrta. Z vsakim od teh besedil bomo odpirali prostor za refleksijo, za razmislek o tem, kdo ima moč, kako jo uporablja in kako jo lahko uporabimo mi sami, da prepoznamo, kje se končajo naše pravice in kje se začnejo odgovornosti drugih,« tako v uvodniku Repertoarja 2025/26 Vesna Jurca Tadel.
Osvoboditev Skopja Dušana Jovanovića v režiji Luke Marcena
Drama Osvoboditev Skopja Dušana Jovanovića je s kultno uprizoritvijo, ki je žela nagrade na mednarodnih gostovanjih, v sedemdesetih letih močno zaznamovala jugoslovansko gledališče. Skozi perspektivo osemletnega Zorana doživljamo izkušnjo druge svetovne vojne: mama Lica se zaradi preživetja družine zaplete z nemškim oficirjem, stric Georgij se vrne kot invalid in svoje trpljenje utaplja v alkoholu … Z današnjega vidika so v središču tega vznemirljivega besedila posledice vojne za družino, ki jo je Zoran kot otrok izgubil. Zgodila se je svoboda, zgodilo se je življenje, on je odrasel. Ostali pa so drobci, ki se vedno bolj povezujejo v koherenten spomin, v celovito zgodbo tragedije neke družine in njenih bližnjih v vojni krajini razrušenega doma in uničene narave. Premiera bo 20. septembra 2025 na Velikem odru.
Kralj Lear Williama Shakespeara v režiji Jerneja Lorencija
Ostareli kralj Lear se, potem ko spodi najmlajšo hčer Cordelio, odloči razdeliti kraljestvo med hčeri Goneril in Regan. Načrtuje, da bo živel nekaj časa pri eni, nekaj časa pri drugi, onidve, že utrujeni in razdraženi od njegove starosti in vzkipljivosti, pa mu postavljata ultimate, s katerimi mu odvzemata veljavo in moč. Kralj Lear je drama o nasilju, radikalna analiza družbenih in medčloveških odnosov, ki nastanejo v vakuumu tranzicije moči. To je Gramscijev ≫čas pošasti≪, ko stari svet še ni umrl, novi pa se trudi, da bi se vzpostavil. Svet, v katerem stari bogovi nočejo oditi mirno in po lastni volji, temveč rajši sejejo norost in kaos. Premiera bo 8. novembra 2025 na Velikem odru.
Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti Bertolta Brechta v režiji Igorja Pisona
Kapitalist Puntila se vsak dan izdatno alkoholizira. Ko je pijan, je prijazen in sočuten, in komična dialektika tega dramskega karakterja se odvija prav okoli izmenjave obeh stanj, pijanosti in tako imenovanih napadov treznosti, med katerimi je šovinističen in okruten. Puntila se v stanju pijanosti odpoveduje položaju gospodarja, njegov šofer Matti pa, ravno obratno, hipno prevzame domeno gospodarja. Brecht prevrača tradicionalne predstave o družbenih odnosih, spregovori o človeški naravi, ki se izmika brutalnemu kapitalizmu ter nagovarja k uporu proti trdnim in nepremakljivim hierarhičnim strukturam – in vse to počne na komedijsko subverziven način. Premiera bo 17. januarja 2026 na Velikem odru.
Sovražnik ljudstva Henrika Ibsena v režiji Ivice Buljana
V provincialnem mestu so pred kratkim odprli zdravilišče. Vse kaže, da se obetata razvoj in prosperiteta, a doktor Stockmann odkrije, da je voda v zdravilišču onesnažena in zdravju nevarna, kar je zdaj nujno treba sanirati. Vendar pa župan in delničarji v projekt, ki že prinaša dobičke, niso pripravljeni vlagati novih sredstev. Ibsenova drama se ukvarja s temo ekološke odgovornosti in resnice. Boj doktorja Stockmanna lahko vzporejamo z današnjimi izzivi boja proti podnebnim spremembam in krivicam. V času, ko so dezinformacije in propaganda prisotne kot še nikoli prej, predstavlja simbol upora, zahtevo po resnici v družbi, ki ji je pogosto ljubša udobnost laži. Premiera bo 28. februarja 2026 na Velikem odru.
Komarji Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko
Lucy Kirkwood se uvršča v sam vrh sodobne svetovne dramatike. V igri Komarji izpostavi intrigantno bojišče med skrajnimi protipoli človeških usod in resnic. V središču dogajanja sta sestri Alice in Jenny. Alice je vrhunska znanstvenica na pragu zgodovinskega odkritja in svojemu delu posveča ves svoj čas, energijo in talent. Jenny je obremenjena z izgubo, skrbjo za dementno mater in neskončnim nizom teorij zarote. Tej dinamiki se pridružujejo še člani njune družine in sopotniki, vsak od njih poudarjeno nemočen, a s krčevito slo po življenju. Tako Jenny kot Alice sta na simbolni ravni metafora za svet, v katerem živimo. Svet (v svoj prav) prepričanih posameznikov, ki ne zmorejo prisluhniti. Premiera bo 18. aprila 2026 na Velikem odru.
Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek v režiji Brine Klampfer Merčnik
Kot otvoritev sezone v Mali Drami bomo uprizorili igri dveh slovenskih avtoric, ki sta bili nagrajeni na natečaju SNG Drama Ljubljana za najboljše dramsko besedilo. Drami vsaka na svoj način odpirata pot razmisleku o partnerskih razmerjih, o družinskih odnosih in zlasti o materinstvu ter raznolikosti vlog, v katerih se znajde sodobna ženska. Prva beseda je mama Tjaše Mislej s trpkim humorjem razpira številne vrzeli materinstva, ki so daleč od idealov sodobne emancipirane družbe, Vranica Pie Vatovec Dirnbek pa vzpostavlja pretresljivo generacijsko pripoved o težavnem prebolevanju smrti otroka. Iz mnoštva različnih zgodb bomo naslavljali temo, o kateri se do sedaj ni pogosto izrekalo. Kako danes misliti mame in materinstvo? Premiera bo 10. septembra 2025 v Mali Drami.
Voranc Daneta Zajca v režiji Žive Bizovičar
Zajčev Voranc je poetična drama, ki preigrava arhetipe slovenske vaške skupnosti – molčeča, delavna mati, trmasti, zapiti oče ter uporniški sin, ki se želi izviti iz primeža tradicionalnega življenja staršev. Osrednji konflikt je ravno v razmerju med očetom in sinom. Razpadajoča kmetija ter naporno, monotono delo mladega Jerneja ne privlačita – mika ga dolina, svet novih možnosti in dogodivščin, zato odide od doma in se pridruži partizanom. Njegovi starši pa ostanejo sami, obdani z glasovi prednikov in drugih pokojnikov, s težo tegob in prekletstev, ki odmevajo med stenami hiše. Tipično zajčevsko je neimenovani lik v drami neukrotljiva in svojeglava narava – nema opazovalka človeških usod. Premiera bo 23. januarja 2026 v Mali Drami.
Eureka Jonathana Spectorja v režiji Petra Petkovška
V igri Jonathana Spectorja Eureka smo priča sestankom sveta staršev na kalifornijski zasebni šoli. Prisotni izvajajo vratolomne jezikovne akrobacije, da bi v skladu s politiko šole v vsakem trenutku ohranili politično korektnost in skrajno vključevalnost, vendar pa se izkazuje, da pretirana tolerantnost očitno maskira dejansko nestrpnost. Pred nami se v premišljeni komedijski pisavi bojujeta obe plati tako imenovane woke ideologije: resno mišljena aplikacija strpnosti in odprtosti in hkrati nekritična in pretirana uporaba, ki vodi v vsebinsko izpraznjenost in absurd. Čeprav je Eureka v veliki meri komedija, pa na podlagi trenutnih političnih sprememb izpade tudi kot grenka žalostinka za poskusom tolerance, ki se prepogosto ne zna izogniti žaganju lastne veje. Premiera bo 20. marca 2026 v Mali Drami.
Tudi v prihodnji sezoni se bo na obeh odrih nadaljeval Abonma Plus s pogovori z ustvarjalci po vsaki abonmajski predstavi. Osrednji gledališki program bo tudi v novi sezoni dopolnjeval že dobro utečen cikel predavanj in pogovorov Slogi in Drama v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom. Po enoletnem premoru se vrača program Ars in Drama, ki bo v tesnem sodelovanju s Programom Ars, tretjim programom Radia Slovenija, ponudil 6 vrhunskih koncertnih doživetij na Velikem odru.
Nova sezona prinaša šest koncertov Ars in Drama
Po enoletnem premoru se s sezono 2025/26 v Dramo vrača uspešni projekt Ars in Drama, ki povezuje RTV Slovenija in SNG Drama Ljubljana. V sezonah 2022/23 in 2023/24 smo izvedli osem razprodanih koncertov, zdaj pa se zgodba nadaljuje na novi, začasni lokaciji Litostrojska 56, ki se lahko pohvali s prijetno dvorano z odlično akustiko. Tako bo Veliki oder Drame v Litostroju po novem tudi prizorišče prvovrstnih glasbenih prireditev, ki jih bomo ponovno pripravljali v tesni povezavi z Radiem Slovenija, Program Ars. V sezoni 2025/26 vam bomo tako ponudili šest nedeljskih (razen prvega, ki bo v sredo) večerov vrhunskega jazza, šansonov in glasbe, ki je tako ali drugače povezana z gledališčem.
1. oktobra 2025: JAZZ GALA 80 & 50 – Thomas Gansch & Big Band RTV Slovenija
Vodilni avstrijski trobentač, vodja zasedbe Mnozil Brass, polni koncertne dvorane po vsem svetu. Abrahama bo praznoval z Big Bandom RTV Slovenija, ki letos prav tako praznuje okrogli jubilej – 80 let delovanja.
19. oktobra 2025: MARKO HATLAK BAND & Nuška Drašček
Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo pripravlja nov program.
14. decembra 2025: NAKANA – Gost: Tomaž Hostnik
Skladateljica, pevka in violinistka Ana Mezgec je telo in duša samosvoje, originalne zasedbe, ki bo predstavila novo ploščo Gozd not. Šanson, etno, jazz in folk za zahtevne!
15. februarja 2026: NINA STRNAD & Big Band RTV Slovenija
Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra se bomo prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!
8. marca 2026: URŠKA CENTA & Big Band RTV Slovenija – Flamenco Project
Gostje: Guillermo McGill, Jošt Lampret, Sentido Project, Domen Novak
Vrhunska plesalka in glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje.
17. maja 2026: BOSSA DE NOVO z godalnim orkestrom
Gosta: Nina Strnad (vokal) in Primož Fleischman (saksofoni, flavta)
Ko združijo moči legende slovenske bossa nove, prva dama slovenskega vokalnega jazza in prestižni Simfonični orkester RTV Slovenija, vemo, da nas čaka romantično zasanjan, hkrati pa strastno intenziven večer glasbe in poezije. Nov projekt kultne zasedbe z vrhunskima gostoma.
Kako do Drame na Litostrojski 56
Z MESTNIM AVTOBUSOM → Na postajališču I.C. Šiška ustavlja avtobus št. 18. Na končnem postajališču Litostroj ustavljata avtobusa št. 3 in 3B.
Vsak večer, ko so na sporedu predstave, liniji 3 in 3B (z napisom Drama Litostroj) iz središča mesta podaljšata vožnjo do postajališča Svet metraže, ki je 20 m pred vhodom v Dramo.
S KOLESOM → Pri vhodu v Malo Dramo je stojalo za parkiranje koles.
Z AVTOM → Brezplačno parkiranje ob Drami in na označenih mestih ob okoliških stavbah. Ob stavbi so tudi parkirišča Avant2Go z električnimi polnilnicami.
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
