Slavna Cankarjeva igra ‘Za narodov blagor’ se po več kot treh desetletjih vrača na oder SNG Drama Ljubljana I Premiera 15. 01. 2025., Veliki oder
Igrajo: Benjamin Krnetić Aleksij pl. Gornik I Valter Dragan Dr. Anton Grozd, dež. poslanec, obč. svetnik itd. I Zvezdana Mlakar Katarina, njegova žena I Ana Pavlin Matilda, njegova nečakinja I Jure Henigman Dr. Pavel Gruden, drž. poslanec, obč. svetnik itd. I Tina Vrbnjak Helena, njegova žena I Bojan Emeršič Jožef Mrmolja, obč. svetnik I Boris Mihalj Klander, obč. svetnik I Saša Mihelčič Mrmoljevka I Marko Mandić Julijan Ščuka, žurnalist I Rok Vihar Siratka, literat I Nejc Cijan Garlatti Fran Kadivec, jurist, sorodnik Grozdov I Gregor Baković Profesor Kremžar I Matija Rozman Stebelce, poet I Nikola Drole k. g. Slabo oblečen mlad človek I Domen Novak Sluga pri Gorniku .
Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana
Dramo Za narodov blagor s podnaslovom »komedija v štirih dejanjih« poleg Cankarjeve značilne dramske pisave odlikujejo duhoviti dialogi in mojstrska karakterizacija oseb. Premiera uprizoritve v režiji Vita Tauferja bo v sredo, 15. januarja 2025., ob 20.00 na Velikem odru.
Za narodov blagor je Cankar pisal med julijem in avgustom 1900 na Dunaju. V drami, ki je bila (za takratne čase razmeroma pozno) objavljena marca 1901, spoznamo izprijena občinska svetnika in deželna poslanca, Grozda in Grudna. Pod pretvezo dela za narodov blagor si vsak zase prizadevata, da bi pridobila na svojo stran bogataša Gornika. Ta bi jima namreč koristil na poti do položaja ministra ali vsaj dvornega svetnika. Pri tem ne izbirata sredstev in uporabita tudi najpodlejše prijeme: Grozd bi rad omožil z vplivnežem nečakinjo Matildo, Gruden pa je celo pripravljen deliti z njim ženo Heleno. Okolica privoljuje v njuno igro, na strani zdaj enega, zdaj drugega, oportunizem vseh pa na koncu razkrinka žurnalist Ščuka in mobilizira ljudstvo.
»Kaj tako rezkega in resničnega nisem napisal še nikoli. Vso gnilo ljubljansko družbo z njenimi gnilimi nazori sem spravil na oder.«
Ivan Cankar v pismu bratu Karlu
Igra Za narodov blagor je bila krstno uprizorjena leta 1905 v gledališču Pištěkovo lidove divadlo na Kral. Vinohradech v Pragi, in sicer na pobudo pisateljice Zofke Kveder, ki je takrat živela na Češkem. Prva slovenska uprizoritev je sledila šele decembra 1906 v Deželnem gledališču v Ljubljani, na odru ljubljanske Drame pa je bila igra nazadnje uprizorjena pred dobrimi tremi desetletji. Avtorsko ekipo tokratne uprizoritve pod Tauferjevim režijskim vodstvom sestavljajo dramaturginja Mojca Kranjc, lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Urša Vidic, kostumograf Alan Hranitelj, skladatelj Schatzi, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš, oblikovalec videa Sandi Skok in asistentka kostumografa Ana Janc. V uprizoritvi igrajo Benjamin Krnetić, Valter Dragan, Zvezdana Mlakar, Ana Pavlin, Jure Henigman, Tina Vrbnjak, Bojan Emeršič, Boris Mihalj, Saša Mihelčič, Marko Mandić, Rok Vihar, Nejc Cijan Garlatti, Gregor Baković, Matija Rozman, Nikola Drole (k. g.) in Domen Novak.
»Cankarjeva igra je sijajna matrica za portret današnjega, tukajšnjega časa, ljudi in njihovih manir, portret ljudi, ki se trudijo vladati narodu v imenu Blagra.«
Vito Taufer
Režiser Vito Taufer je v gledališkem listu zapisal: »Družbena ostrina je evidentna, tega ni treba več poudarjati. Tudi ni finta v zgodbi, ampak v tem, kako se zgodba dve uri odvija pred našimi očmi. Kako se pletejo in razpletajo odnosi in mreže hlapcev okrog političnih in finančnih veljakov. In kar je zelo pomembno: Cankar ni nameraval karikirati, njegov cilj je bil ambicioznejši, ostrejši. Zavedati se moramo, da v dobri komediji ne prepoznavamo samo naših politikov in sosedov. Komu se smejete? Sebi se smejete, nadere občinstvo z odra Molièrov Skopuh.« V igri Za narodov blagor so Tauferja zanimale »predvsem psihološke dimenzije razpada neke politične mreže in moralna struktura raznoraznih voditeljev naroda, dobro in učinkovito povedana zgodba o pohlepu, nezvestobi, pogoltnosti, pohoti, zahrbtnosti, lažeh in tako naprej, zgodba o dveh vodilnih politikih dveh generacij, ki sta pripravljena za politični in finančni dobiček prodati eden ženo, drugi nečakinjo. (…) V tako zastavljenem sistemu ni prostora za sodelovanje in pošten dogovor glede česarkoli. Ne v politiki ne kje drugje. To je osnovna tema te igre, danes lahko prav tako ‘ostre’ ali še bolj, kot si je zamislil Cankar pred sto in več leti. Cankarjeva igra je sijajna matrica za portret današnjega, tukajšnjega časa, ljudi in njihovih manir, portret ljudi, ki se trudijo vladati narodu v imenu Blagra«.
Za narodov blagor je (po Romantičnih dušah) Cankarjevo drugo dramsko delo. Jezik igre je »zaradi potrebe po stvarnem govoru oseb precej bolj zavezan značilnostim realizma kot v Cankarjevih proznih ali poetičnih delih; ker gre za satirično komedijo značajev v konkretnem prostoru in času, se jezikovni slog redko nagne k novostim simbolizma in moderne.(…) Govorno okolje celotne igre je salon in govorna pozicija salonska konverzacija. S tem se tudi retorika frontalnega sovražnega govora spremeni v osebno obračunavanje, dikcija žaljivk in diskreditiranja pa v formo salonskega namigovanja in dvoumnega izsiljevanja. Seveda je Cankar preveč nadarjen dramatik, da ne bi izrabil registra leksikalnih možnosti, ki jih omogoča dinamika odnosov. (…) Sploh je treba reči, da je evfemizem v tem jezikovnem slogu salonskega vojskovanja eno najpomembnejših sredstev. Drugo sredstvo, ki pomembno pripomore k meščanskosalonskemu oblikovanju sovražnega govora med protagonisti v Blagru, pa je besedni red. (…) Sovražni govor v Blagru je nekako vihar v kozarcu vode, zaradi žanra igre in peripetij se dogaja znotraj zaprte skupine in vpliva prejkone zgolj nanjo. Kot umetniški diskurz pa deluje širše. Kot gogoljevsko zrcalo opozarja na daljnosežne in nevarne posledice pompoznih izjav, sicer zapakiranih v politično korektni celofan, iz katerega pa skozi vse špranje gleda prava vsebina, ki kot da bi bila iz današnjega političnega diskurza … (…) Res lahko očarani rečemo, da besedilo Za narodov blagor deluje na sprejemnika z vsemi jezikovnimi sredstvi. Kakšna so manj, druga bolj prepričljiva, ampak, če parafraziramo Ščukov aforizem: Jezik je (lahko) sredstvo; sredstvo pa je (vedno) jezik,« je v gledališkem listu zapisala lektorica uprizoritve Tatjana Stanič.
Prve ponovitve bodo na sporedu 16., 17., 20., 21. in 22. januarja 2025. ob 19.30, 18. januarja ob 19.00 (predstavi bo sledil pogovor z ustvarjalci v okviru Abonmaja Plus), 23. januarja ob 17.00 in 24. januarja 2025. ob 18.00.
SLOGI in Drama: Za narodov blagor v Cankarjevem in v cankarjanskih časih
Slovenski gledališki inštitut in SNG Drama Ljubljana tudi v letu 2025 nadaljujeta s skupnimi dogodki v ciklu SLOGI in Drama, kjer so uprizoritve še pred premiero osvetljene z vidika gledališke zgodovine in postavljene v širši umetniški in družbeni kontekst. Dogodki ponujajo ekskluzivni vpogled v zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja in občinstvo že pred ogledom posameznih predstav spodbujajo k razmisleku o temah ter vprašanjih, ki jih odpirajo izbrana dramska dela, njihova kritiška recepcija in uprizoritvena zgodovina. Na predavanju, naslovljenem Za narodov blagor v Cankarjevem in v cankarjanskih časih, je kustosinja in teatrologinja Ana Perne predstavila zgodovinski prelet gledaliških srečevanj s Cankarjevo dramo Za narodov blagor. Predavanje je bilo v sredo, 8. januarja, ob 18.00 v Drama Kavarni nad preddverjem Velikega odra.
V nadaljevanju sezone 2024/25 sledi …
V Mali Drami bo 17. januarja premierno zaživela sodna drama o evtanaziji Bog Ferdinanda von Schiracha. Z aktualno etično dilemo se bo soočil režiser Peter Petkovšek.
Marec bo v znamenju prve koprodukcije SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana. Na odru ljubljanske Opere bo premierno uprizorjeno eno najslovitejših del 20. stoletja, Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla. Edinstveno zmes dramskega in glasbenega gledališča bo režirala Mateja Koležnik, ki se k nam z evropskih odrov vrača po več kot desetih letih.
Sezono 2024/25 bo na Velikem odru Drame sklenila aktualna in eksplozivna družbenokritična igra Roberta Ickeja Zdravnica, s katero bomo v Drami ponovno pozdravili režiserja Martina Kušeja, nekdanjega direktorja gledališč Residenztheater v Münchnu in Burgtheater na Dunaju. Sezono 2024/25 v Mali Drami bo aprila 2025 sklenil znameniti Tramvaj Poželenje Tennesseeja Williamsa v režiji Nine Šorak.
Kako do Drame na Litostrojski 56
Z MESTNIM AVTOBUSOM → Na postajališču I.C. Šiška (na drugi strani Ulice Alme Sodnik, nasproti vhoda v Dramo) ustavlja avtobus št. 18. Na končnem postajališču Litostroj (pet minut hoje po Litostrojski cesti proti vhodu v Dramo na Ulici Alme Sodnik) ustavljata avtobusa št. 3 in 3B.
Med 18.30 in 19.30 liniji 3 in 3B (z napisom Drama Litostroj) vsak večer podaljšata vožnjo do postajališča Svet metraže, ki je 20 m pred vhodom v Dramo na isti strani ulice.
Po predstavi: Po zaključku predstav vozi do središča mesta poseben mestni avtobus, namenjen samo obiskovalcem Drame (z napisom Drama). Izpred vhoda v Dramo na Ulici Alme Sodnik odpelje ob: 21.45, 22.20, 22.45 in 23.15 v smer: Ulica Alme Sodnik – Goriška – Litostrojska – Celovška – Slovenska – Aškerčeva. Avtobus ustavlja samo za izstop gledalcev, ne sprejema drugih potnikov.
S KOLESOM → Pri vhodu v Malo Dramo je stojalo za parkiranje koles.
Z AVTOM → Brezplačno parkiranje ob Drami in na označenih mestih ob okoliških stavbah. Ob stavbi L56 so tudi parkirišča Avant2Go z električnimi polnilnicami.
Blagajna Drame in vpis abonmajev
Vpis abonmajev in nakup vstopnic še naprej poteka v središču mesta pri blagajni Drame, ki deluje v prostorih blagajne SNG Opera in balet Ljubljana na Župančičevi 1 (delovni čas: od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00). Uro pred predstavo ali drugo prireditvijo pa deluje tudi blagajna na Litostrojski 56. Vpis abonmaja je še zmeraj mogoč po elektronski pošti abonma@drama.si.
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]