SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono na Velikem odru z vrtoglavo zabavno komedijo Michaela Frayna Hrup za odrom v režiji Ivane Djilas
Komična farsa, ki z nebrzdanim satiričnim humorjem pripoveduje o minulih časih in izgubljenih idealih gledališča, je vrtoglavo zabavna. S tem ko v nadomestnih prostorih Drame ponudi vpogled v zaodrje in dinamiko gledališke družine, pa je hkrati tudi rahlo nostalgična. Uprizoritev Hrup za odrom je tudi poklon vsem, ki spremljajo gledališče z ljubeznijo in naklonjenostjo.
Uprizoritev igre angleškega dramatika Michaela Frayna Hrup za odrom v režiji Ivane Djilas bo tretja premiera sezone 2024/25 in druga na Velikem odru SNG Drama Ljubljana na Litostrojski cesti 56. Premieri, ki bo v sredo, 6. novembra 2024., ob 20.00, bodo sledile ponovitve: 7. novembra ob 17.00, 9. novembra ob 19.00 (uprizoritvi bo sledil pogovor z ustvarjalci v okviru Abonmaja Plus) in 8.,11., 12., 23., 25. in 26. novembra ob 19.30.
Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana – Jure Heningman in Iva Babić, Foto Peter Uhan
V uprizoritvi igrajo Saša Pavček, Uroš Fürst, Jure Henigman, Iva Babić, Saša Mihelčič, Robert Korošec (k. g.), Pia Zemljič, Valter Dragan in v alternaciji Saša Tabaković in Gorazd Logar. Avtorsko ekipo igre v prevodu Alje Predan ob režiserki Ivani Djilas sestavljajo še dramaturg Rok Andres, lektor Arko, scenografka Sara Slivnik, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš, kostumografka Jelena Proković, oblikovalka maske Andrea Schmidt, skladatelj Boštjan Gombač, oblikovalka odrskega giba Lara Ekar Grlj, asistentka režiserke in scenografke Karin Knez in asistentka kostumografke Saša Dragaš.
Michael Frayn (London, 1933) je diplomiral iz filozofije ter začel poklicno pot kot novinar in kolumnist pri dnevnem časopisu The Guardian in njegovi nedeljski izdaji The Observer. Napisal je sedemnajst gledaliških iger, med njimi Hrup za odrom, København, Demokracijo. V angleščino je prevedel veliko del Antona Pavloviča Čehova (celovečerne igre Utva, Striček Vanja, Tri sestre, Češnjev vrt, enodejanke Labodji spev, O škodljivosti tobaka, Medved, Snubač; enodejanke je s prevodom štirih kratkih zgodb združil v igro Kih; pod naslovom Divji med je priredil Platonova). Je avtor enajstih romanov in nekaj scenarijev, objavil je štiri zbirke člankov, dve filozofski deli in spomine.
O Hrupu za odrom je povedal: »Odločitev, ali povedati zgodbo na odru ali v knjigi, pride navadno zgodaj – in Hrup je seveda moral biti igra.« Zamisel zanj je dobil leta 1970, ko je med neko komedijo opazoval izza kulis angleška igralska velikana Michaela Redgrava in Richarda Briersa pri frenetičnem preoblačenju iz kostuma v kostum. Prva verzija je bila enodejanka, napisana za dobrodelno prireditev leta 1977, in producent Michael Codron je takoj prepoznal njen potencial ter jo naročil v celovečernem formatu. »Zavedal sem se, da mi lahko uspe, če razkosam farso na tri dejanja in ne poskusim kazati vsega hkrati,« pravi Frayn. »Mi pa ni šlo zlahka, saj sem moral ustvariti dvoje dramske osebe – tiste na odru in tiste za njim – ter vzpostaviti odnose med njimi. Tudi nisem vedel, če se bojo igralci lahko naučili tako veliko zaodrske akcije brez replik, samo z mimiko in gestami, in če bojo pripravljeni odigrati precejšen del obrnjeni proti odrskemu horizontu: igralec seveda hoče komunicirati z občinstvom … Pomislil sem že, da bom zapleteno pisanje pač nekako spravil skupaj, odložil na polico, pozabil nanj in začel pisati kaj drugega, ampak nazadnje je postal Hrup za odrom (1982) moja najbolj znana in največkrat uprizarjana igra.« V desetletjih je Michael Frayn besedilo spreminjal in dopolnjeval – v Drami gledate verzijo iz leta 2021. »Zamislil sem si, da bi napisal farso, kot bi jo gledali iz zakulisja. Zamisel je bila preprosta, a se je izkazalo, da jo je hudičevo težko izpeljati. Najprej vidimo igro v igri in spoznamo zasedbo, potem vidimo, kaj se dogaja med igralci v zaodrju, in nazadnje vidimo, v kakšno zmešnjavo se igra sprevrže. To mi je vzelo veliko časa,« pravi avtor Michael Frayn v intervjuju za The Guardian.
»Gledališki procesi danes se močno razlikujejo od Fraynove upodobitve, pa vendar jih spremlja nek nostalgičen prizvok zlatih časov. Ampak naša publika se še spominja teh časov. Zato bo uprizoritev svojevrsten poklon preteklosti, nekemu drugemu gledališču. Gledališču, v katerem so še zvonili telefoni s številčnico, slušalko in kablom. Svetu brez mobitelov in interneta. Po svoje pogrešamo poln oder, scenografske spremembe, preobleke in polne dvorane ter se hkrati zavedamo, kako zelo se je način misliti in delati gledališče spremenil. Zato je koncept utemeljen na spomin(janj)u. Fraynovo besedilo prikazuje konvencijo, gledališke postopke, ki spodletijo, tipizira igralce (in druge sodelujoče pri uprizoritvi) problematizira neprofesionalnost, površnost in samozadostnost. S pomočjo smeha lahko uprizoritev učinkovito spregovori o aktualnih težavah gledališkega snovanja. In v tem koncept prepoznava svojo moč. Z uporabo preteklih scenografij želi poudariti podhranjenost sektorja, ki si ne more več privoščiti velikih vizualnih rešitev, opozarja na neobstoječe tehnične zmogljivosti in kar naenkrat postane Fraynovo besedilo naša stvarnost. Gledamo postopek, pri katerem gre vse narobe ne zaradi človeške neumnosti, ampak zaradi finančne in kadrovske podhranjenosti. Obenem pa govori o gledališču, ki je samo še del iluzornih utopij spomina,« je v repertoarni napovedi uprizoritve zapisala režiserka Ivana Djilas.
»Hrup za odrom je nostalgična balada o gledališču, ki ga ni (več). In to v času, ko niti ne vemo, kaj bo z gledališčem v prihodnosti. … Ivana Djilas je začela gledališko pot prav v Drami in do nje ima, tako kot mnogi ustvarjalci, zelo sentimentalen odnos. Komedija Michaela Frayna Hrup za odrom bo v sodobni gledališki produkciji nostalgičen komad, ki z bravurozno komiko in situacijskimi zapleti spremlja nastajanje in izvedbo gledališke uprizoritve. Kaotični momenti in tipizirani liki so prikazani z dveh perspektiv ter v klasični komedijski maniri, ki se napaja pri tradiciji bulvark. Uprizoritev s satiričnim humorjem pripoveduje o časih, ki so minili, gledališču, ki je prisotno le kot spomin preteklosti, izgubljeni ideal,« je v repertoarni napovedi uprizoritve zapisal dramaturg uprizoritve Rok Andres. V gledališkem listu pa je Hrup za odrom opisal kot gledališče »kot je nekdaj bilo, kot naj bi nekdaj bilo ali kot ga nikoli ni bilo. Predstave z ogromno (zgrajeno!) scenografijo, barvitimi (sešitimi!) kostumi, s scenskimi spremembami, odmori po vsakem dejanju, žametno zaveso … Predstave v gledališču neke druge dobe. Hrup prinaša tudi nekaj konvencij, predsodkov, oboje prikazuje izrazito parodično in s tehniko pretiravanja. Vendarle je komedija. A če poiščem še malo globlji smisel, je besedilo in z njim uprizoritev lahko na nek način metafora za družbo, kjer je red odpovedal in se soočamo z umanjkanjem strukture, ki jo nujno potrebujemo. Svet, ki nas obdaja, je kaotičen in v njem oz. nad njim imamo veliko manj nadzora, kot si mislimo. Michael Frayn to počne s prikazovanjem povprečnosti. Ne slabosti in neumnosti, ampak samo povprečnosti. Satira se skriva prav v prikazovanju običajnega.«
»Poseben razlog za priljubljenost te igre pa je vpogled v mašinerijo, vpogled v skrivnosti, kako se dela gledališče. Vse je vidno: trenutek prehoda v lik, mehanizmi uprizarjanja, odnosi za odrom in reševanje napak. Lahko bi rekli, da gre za (…) farso, ki bi bila poosebljenje vseh fars, povzetek vseh njenih klišejev, tipov in situacij, poklon žanru in svetu gledališča. Hkrati poskuša pokazati nekaj o svetu, kar je v konkretnem primeru avtor sam povzel: ‘‘Igralci v igri Hrup za odrom so svet ,urediliʻ z učenjem vlog in vajami reakcij/odzivov. Njihov strah je, da je to, česar se niso naučili in česar niso vadili, veliki temni kaos, ki je v ozadju, za kulisami, v srcu in možganih – in se bo pojavil na odru. Pripravljene besede bodo izginile. Načrtovani odzivi bodo neprimerni. Njihova predstava se bo sesula in oni bodo pred nami stali goli in osramočeni.’’ In ta temni kaos dejansko preplavi oder in sesuje predstavo. Frayn razmišlja, da je različnim vrstam farse skupna panika. Ljudje poskušajo prikriti nekaj, kar so storili, spirala laži se stopnjuje, obnašajo se kot avtomati v primežu dogodkov, ki jih ne morejo nadzorovati. Vsi se bojimo, da bomo v življenju izgubili nadzor, in to je veliko bolj smešno, ko se zgodi nekomu drugemu. Ljudem je všeč – farsa nasploh –, ker gredo stvari v življenju vsakega od nas narobe, in ko vidimo, kako gredo narobe ljudem na odru, svoje občutke prenesemo nanje. Ko se jim smejimo, se v resnici smejimo sebi. In ta osvobajajoči smeh želi odpreti vrata do sproščenosti in spomina. Želi nas popeljati v drug čas, v katerem je gledališče živelo drugačno življenje. Zato se ta gledališki list (in uprizoritev) posveča vsem, ki gledališče z ljubeznijo in naklonjenostjo spremljajo. Še posebej ste to gledalke in gledalci, brez katerih nobeno gledališče ne more obstajati, za dogodek sta pač potrebna dva in stik med njima: igralec in gledalec.«
Režiserka Ivana Djilas posveča uprizoritev tastu Petru Gombaču, ki je že 60 let abonent SNG Drama Ljubljana, in vsemu drugemu zvestemu občinstvu osrednjega in najstarejšega slovenskega dramskega gledališča. »Težko razumsko opredelim, zakaj vztrajam teh šestdeset let. To je kot droga, brez gledališča bi zelo težko shajal. Imam tako srečo, da sva si z ženo v tem podobna. Včasih sva videla tudi po 60 predstav na leto, tudi tuja gostovanja. Vseh teh 60 let sem bil neprekinjeno abonent, le eno leto, ko sem bil v vojski, sem moral prekiniti, a še takrat sem se, če sem prišel na dopust, potrudil videti vsaj del, vsaj polovico produkcije tiste sezone,« je za gledališki list povedal dolgoletni abonent programov Velikega odra in Male Drame Peter Gombač.
Dostopnost Drame na Litostrojski 56 z mestnim avtobusom
Na postajališču I.C. Šiška ustavlja avtobus št. 18, na postajališču Litostroj pa avtobusa št. 3 in 3B. Liniji 3 in 3B sta med 18.30 in 19.30 podaljšani do postajališča Svet metraže, ki je v neposredni bližini glavnega vhoda v Dramo.
Avtobusni prevoz po predstavi:
Vsak dan, ko so na sporedu predstave, do središča mesta vozi poseben avtobus, namenjen obiskovalcem Drame. Izpred Drame v smeri Litostrojska–Goriška–Celovška–
Blagajna Drame
Blagajna Drame deluje v središču mesta v prostorih blagajne SNG Opera in balet Ljubljana na Župančičevi 1 (od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00) in v Drami na Litostrojski 56 (uro pred predstavo ali drugo prireditvijo).
Vpis abonmaja je še zmeraj mogoč po elektronski pošti abonma@drama.si.
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
