Drama je na novinarski konferenci predstavila nove prostore na Litostrojski cesti, ki so jih za kolektiv osrednjega nacionalnega gledališča zasnovali Vidic Grohar arhitekti. Nadomestni prostori, ki poleg Velikega odra in Male Drame s pripadajočima foyerjema obsegajo tudi: dva za postavitev scenografije dovolj velika vadbena odra, Drama Kavarno z zunanjo teraso za obiskovalce, interni lokal za zaposlene, garderobe za igralski ansambel, številne prostore za delovanje vseh tehničnih in drugih podpornih služb ter pisarne uprave, omogočajo Drami, da z vsemi svoji službami ostaja povezana na eni lokaciji in lahko neovirano nadaljuje s svoj kolektivni ustvarjalni in delovni proces tudi času celovite prenove.
Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana
Prvi premieri na novem naslovu, izmed skupno osmih v sezoni 2024/25, bosta Povišica Georgesa Pereca v režiji Anđelke Nikolić (4. oktobra na odru Male Drame) in Otroci sonca Maksima Gorkega v režiji Paola Magellija (12. oktobra na Velikem odru). Na novi lokaciji bo Drama igrala tudi odmevne uprizoritve iz prejšnjih sezon. Že oktobra bodo za zainteresirano javnost organizirani prvi trije brezplačni ogledi novih prostorov z ogledom zaodrja, in sicer v okviru priljubljenega pedagoškega programa, ki ga Drama izvaja že skoraj desetletje. Vstopnice za oglede prostorov in za oktobrske predstave na Litostrojski 56 so že na voljo pri blagajni SNG Drama Ljubljana, ki do 12. oktobra deluje samo v okviru blagajne SNG Opera in balet Ljubljana, kjer poteka tudi vpis abonmajev. Z 12. oktobrom pa bo blagajna Drame začela delovati tudi na Litostrojski 56.
Povišica in Otroci sonca – s prvima premierama sezone bodo novi prostori Drame slavnostno odprti za javnost
Prvo slovensko uprizoritev Povišice, igre o začaranem krogu malega potrošnika v uničujočem stroju kapitalizma, režira Anđelka Nikolić, ki se prvič predstavlja občinstvu Drame. Francoski pisatelj Georges Perec je pri nas znan predvsem po svojih romanih (Stvari; Življenje, navodila za uporabo). Bil je član eksperimentalne skupine »matematikov in občasnih literatov ter literatov in občasnih matematikov« Oulipo; s formalnimi jezikovnimi postopki je zaznamovano tudi njegova igra Povišica, ki jo je sprva napisal v eni sami povedi v drugi osebi ednine in brez ločil ter ga objavil leta 1968. Perec v drami Povišica z duhovitim nizanjem situacij pokaže, kaj vse se lahko pripeti protagonistu, ki si prizadeva za zvišanje plače. V prvi slovenski uprizoritvi drame, ki jo je prevedel Aleš Berger, igrajo Klemen Janežič, Brane Grubar, Rok Vihar, v alternaciji Vanja Plut in Nina Valič, Petra Govc, Sabina Kogovšek in Maja Končar.
S premiero uprizoritve Otroci sonca Maksima Gorkega, ki bo 12. oktobra, se bo nova sezona začela tudi na Velikem odru. Gorki je igro napisal leta 1905, ko je bil zaradi sodelovanja v socialdemokratskem revolucionarnem gibanju zaprt v sanktpeterburški Petropavlovski trdnjavi. Režiser Paolo Magelli je v repertoarni napovedi Otroke sonca označil kot prispodobo za družbo, ki ne zmore dojeti nevarnosti, ker se ne zmore spremeniti. »Ukvarja se s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedala resničnosti okrog sebe, rekel bi celo, da srečno živi v nekakšni neumni, strašni, neskončni klavstrofobiji,« meni režiser. »Ko znova prebiramo besedila Gorkega, najdemo v njih kot stalni motiv neko Evropo, ki še naprej ne razume same sebe,« razmišlja Paolo Magelli v programski knjižici nove sezone. V uprizoritvi drame, ki jo je prevedel Borut Kraševec, igrajo Branko Šturbej, Maša Derganc, Nejc Cijan Garlatti, Janez Škof, Polona Juh, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Silva Čušin, Eva Jesenovec in Matija Rozman.
Prvo slovensko uprizoritev Povišice, igre o začaranem krogu malega potrošnika v uničujočem stroju kapitalizma, režira Anđelka Nikolić, ki se prvič predstavlja občinstvu Drame. Francoski pisatelj Georges Perec je pri nas znan predvsem po svojih romanih (Stvari; Življenje, navodila za uporabo). Bil je član eksperimentalne skupine »matematikov in občasnih literatov ter literatov in občasnih matematikov« Oulipo; s formalnimi jezikovnimi postopki je zaznamovano tudi njegova igra Povišica, ki jo je sprva napisal v eni sami povedi v drugi osebi ednine in brez ločil ter ga objavil leta 1968. Perec v drami Povišica z duhovitim nizanjem situacij pokaže, kaj vse se lahko pripeti protagonistu, ki si prizadeva za zvišanje plače. V prvi slovenski uprizoritvi drame, ki jo je prevedel Aleš Berger, igrajo Klemen Janežič, Brane Grubar k. g., Rok Vihar, v alternaciji Vanja Plut in Nina Valič, Petra Govc, Sabina Kogovšek in Maja Končar.
S premiero uprizoritve Otroci sonca Maksima Gorkega, ki bo 12. oktobra, se bo nova sezona začela tudi na Velikem odru. Gorki je igro napisal leta 1905, ko je bil zaradi sodelovanja v socialdemokratskem revolucionarnem gibanju zaprt v sanktpeterburški Petropavlovski trdnjavi. Režiser Paolo Magelli je v repertoarni napovedi Otroke sonca označil kot prispodobo za družbo, ki ne zmore dojeti nevarnosti, ker se ne zmore spremeniti. »Ukvarja se s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedala resničnosti okrog sebe, rekel bi celo, da srečno živi v nekakšni neumni, strašni, neskončni klavstrofobiji,« meni režiser. »Ko znova prebiramo besedila Gorkega, najdemo v njih kot stalni motiv neko Evropo, ki še naprej ne razume same sebe,« razmišlja Paolo Magelli v programski knjižici nove sezone. V uprizoritvi drame, ki jo je prevedel Borut Kraševec, igrajo Branko Šturbej, Maša Derganc, Nejc Cijan Garlatti, Janez Škof, Polona Juh, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Silva Čušin, Eva Jesenovec in Matija Rozman.
Po otvoritveni premieri na Velikem odru bo novembra sledila premiera znamenite farse Hrup za odrom Michaela Frayna, ki v divjem komičnem tempu razgalja mehanizem gledališkega ustvarjanja. V duhoviti interpretaciji Ivane Djilas bo ta vrtoglava gledališka norišnica komentirala položaj, v katerem se je Drama znašla ob selitvi. Januarja 2025 se v Dramo po dobrih treh desetletjih vrača Cankarjeva brutalna analiza (slovenske) politične kloake. V jedko satiro Za narodov blagor se bo poglobil režiser Vito Taufer. Marec bo v znamenju prve koprodukcije SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana. Na odru ljubljanske opere bo premierno uprizorjeno eno najslovitejših del 20. stoletja Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla. Edinstveno zmes dramskega in glasbenega gledališča bo režirala Mateja Koležnik, ki se k nam z evropskih odrov vrača po več kot desetih letih. Sezono 2024/25 bo na Velikem odru Drame sklenila aktualna in eksplozivna družbenokritična igra Roberta Ickeja Zdravnica, s katero bomo v Drami ponovno pozdravili režiserja Martina Kušeja, nekdanjega direktorja gledališč Residenztheater v Münchnu in Burgtheater na Dunaju.
Otvoritveni premieri v Mali Drami bo sledila sodna drama o evtanaziji Bog Ferdinanda von Schiracha. Z aktualno etično dilemo se bo soočil režiser Peter Petkovšek, ki se je v minuli sezoni v Mali Drami predstavil s subtilno postavitvijo Gospe Dalloway. Sezono 2024/25 v Mali Drami bo aprila 2025 sklenila znamenita drama Tennesseeja Williamsa Tramvaj Poželenje v režiji Nine Šorak, ki je predlani režirala malodramsko uspešnico Otroci Lucy Kirkwood.
Cikel predavanj in pogovorov SLOGI in Drama
Slovenski gledališki inštitut in SNG Drama Ljubljana tudi v novi sezoni 2024/25 nadaljujeta s skupnimi dogodki v ciklu SLOGI in Drama, kjer so uprizoritve še pred premiero osvetljene z vidika gledališke zgodovine in postavljene v širši umetniški in družbeni kontekst. Dogodki ponujajo ekskluzivni vpogled v zbirke Gledališkega muzeja in občinstvo že pred ogledom posameznih predstav spodbujajo k razmisleku o temah ter vprašanjih, ki jih odpirajo izbrana dramska dela, njihova kritiška recepcija in uprizoritvena zgodovina.
Prvo predavanje cikla SLOGI in Drama bo napovedalo uprizoritev drame Otroci sonca Maksima Gorkega. Repertoar slovenskih gledališč beleži 21 uprizoritev del Gorkega. Ker je bil dvorni dramatik ruske revolucije, bi pričakovali, da bo najbolj prisoten v prvih letih po 2. svetovni vojni, ko so tudi v Jugoslaviji skušali uveljaviti socialistični realizem. Vendar pregled pokaže, da je Gorki pravzaprav vse do začetka 80-ih let stalnica na naših odrih. Poleg tega je zanimiva podoba uprizarjanih dram. Prednjači Na dnu (desetkrat), njegova zgodnja drama, ki velja za emblematični primer socialističnega realizma, sledita igri Malomeščani in Vasa Železnova (po trikrat) in še nekaj drugih dramskih del.
Maksim Gorki je dramo Otroci sonca napisal leta 1905, med prestajanjem zaporne kazni v Petropavlovski trdnjavi. V njej je izrisal svet, ki je popolnoma izgubil orientacijo in se utaplja v svojih sporih, utopičnem idealizmu in brezdelju. Kritika dekadence, ki kliče po spremembi in revoluciji, je bila v Drami uprizorjena 30. oktobra 1975, v režiji Steva Žigona. Pred premiero v istem gledališču, v SNG Drama Ljubljana skoraj 50 let kasneje, se bomo podali v gledališko zgodovino in raziskali, kako so bili pri nas sprejeti Otroci sonca in tudi druge drame Gorkega. Kaj je imel ta avtor, ki ga je Čehov videl kot naslednika, revolucija pa ga je vzela za svojega glasnika, povedati Slovencem v obdobju samoupravljanja in kaj jim lahko pove danes?
Na predavanju, ki bo v četrtek, 3. oktobra, ob 18.00 v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta na Mestnem trgu 17, bomo z dr. Gašperjem Troho, direktorjem Slovenskega gledališkega inštituta, raziskali, kako so bili pri nas sprejeti Otroci sonca in tudi druge drame Gorkega.
O nadomestnih prostorih Drame na Litostrojski 56
Investitor: L56, d. o. o.
Lokacija: Litostrojska cesta 56, Ljubljana
Skupna površina prostorov začasnih nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana: 4230,86 m2
Projektni tim: Vidic Grohar arhitekti; Anja Vidic, u. d. i. a., dr. Jure Grohar, u. d. i. a.
Pred začetkom celovite prenove stavbe SNG Drama Ljubljana v središču mesta se je celotno gledališče z vsemi svojimi dejavnostmi in službami preselilo na začasno nadomestno lokacijo na Litostrojsko cesto 56 v Ljubljani. Ljubljanska Drama zavzema prenovljene prostore obstoječe večnamenske dvorane L56 in dele sosednjih, z njo povezanih objektov v skupni površini 4230,86 m2. Gledališka dejavnost nadgrajuje obstoječo industrijsko arhitekturno dediščino iz šestdesetih let 20. stoletja in nadaljuje vzpostavljanje kulturno-umetniške dejavnosti na lokaciji. Lastnik nadomestnih prostorov je za arhitekturno zasnovo in projektiranje prenove začasnih prostorov SNG Drama Ljubljana na Litostrojski cesti 56, ki sta potekala v rednem sodelovanju z Dramo, najel biro Vidic Grohar arhitekti.
Arhitekturna zasnova vključuje dva tipa intervencij v obstoječo strukturo: stalna »infrastruktura« in začasni elementi. Prvi tip so odprte javne površine, komunikacije in servisna »jedra«, izvedeni iz trajnih materialov, da bodo omogočali delovanje stavbe tudi s kasnejšimi programi. Začasni elementi, ki artikulirajo specifične programe gledališča, se lahko demontirajo in ponovno uporabijo po tem, ko se bo Drama vrnila v prenovljene prostore v središču Ljubljane.
Posebna pozornost pri oblikovanju začasnih nadomestnih prostorov je namenjena javno dostopnim delom Drame. Glavni vhod v dvorano Velikega odra je oblikovan kot manjši pokriti trg, ki skupaj s podolgovato klopjo ustvarja fasado SNG Drama Ljubljana na Ulici Alme Sodnik. Preddverje ustvarja lesen objekt, skozi katerega obiskovalci po dveh stopniščih in na nivoju pritličja lahko vstopajo v dvorano Velikega odra. Ozadje preddverja ustvarjajo zavese, ki »napovedujejo« dramske uprizoritve in prireditve v dvorani.
Dvorana je zasnovana kot lesen prostor s parterno tribuno z blagim naklonom. V nadomestne prostore na Litostrojski cesti 56 je Drama prenesla sklopne sedeže, ki ohranjajo spomin na zgodovinsko dvorano Velikega odra v središču mesta. Od tam izhaja tudi zlatorumena barva tekstilov, ki so uporabljeni v novi dvorani.
Vhod v Malo Dramo je artikuliran kot majhen ozelenjen trg s stopniščem in klančino, po katerih se dostopa v foaje. Preddverje je obdano z lahkotno srebrno folijo, ki ustvarja bolj sproščen »obraz« male dvorane. Dvorana je zasnovana kot preprosto oblikovan, neposreden črn prostor (»black box«), ki povezuje oder in tribuno s sedeži v blagem naklonu.
S foajejem Velikega odra je povezan bar na galeriji, ki bo odprt za javnost in bo omogočal pogostitve pred predstavami in po njih, organizacijo novinarskih konferenc in drugih neformalnih prireditev. Bar ima tudi zunanjo strešno teraso, odprto na notranje dvorišče. Pod teraso je klubski prostor za zaposlene z neposrednim dostopom do notranjega dvorišča.
Osrednja prostora – dvorana Velikega odra s 361 sedeži in Mala Drama s 100 sedeži – imata vsak svoj dostop in svoje preddverje s pripadajočimi servisnimi prostori – garderobami, sanitarijami za obiskovalce in prodajalno vstopnic in gledaliških listov.
Iz dvorane Velikega odra in Male Drame sta po internih poteh dostopni vadbeni dvorani. Večja ima še manjšo tribuno. Gledališče ima vse potrebne servisne prostore – garderobe igralcev s kopalnicami, maskirnice, rekvizitarne ter prostore za garderoberje, tehnike, skladišča in druge podporne programe. Na Litostrojski cesti 56 imajo v času prenove delovne prostore tudi uprava Drame in njene strokovne službe.
Prostori s tehnično opremljenostjo in materialno obdelavo omogočajo kakovostno izvedbo predstav in drugih delovnih procesov. Izpolnjujejo akustične in vse druge zahteve SNG Drama Ljubljana.
Besedilo: Vidic Grohar arhitekti
O BIROJU VIDIC GROHAR ARHITEKTI
Biro sta v Ljubljani leta 2016 ustanovila Anja Vidic in dr. Jure Grohar. Vzporedno z arhitekturno prakso sta aktivna tudi na pedagoškem področju, Anja Vidic je zaposlena kot asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Kot vabljena predavatelja in kritika sta gostovala na različnih evropskih fakultetah, nazadnje v Limericku, Dublinu, Budimpešti in na Dunaju. Delo biroja je bilo predstavljeno na več razstavah in v različnih strokovnih publikacijah: v okviru mednarodnega projekta Objects of Fascination v Bruslju (MAD Brussels) in Parizu (Pavillon de l’Arsenal), pa tudi v Ljubljani (Galerija Škuc), Berlinu (Aedes Metrolab) in na Dunaju (TU Wien) v okviru projekta Nove prakse, nova orodja. Biro je bil skupaj z Mertelj Vrabič arhitekti avtor slovenskega paviljona na 18. Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Za prenovo avle Stare mestne elektrarne v Ljubljani sta leta 2019 na 5. Balkanskem arhitekturnem bienalu v Beogradu prejela enakovredno 2. nagrado v kategoriji interjer in za Večnamensko dvorano L56 v Ljubljani leta 2021 na 6. Balkanskem arhitekturnem bienalu v Beogradu 1. nagrado v kategoriji interjer.
Kako do Drame na Litostrojski 56
Kako do Drame na Litostrojski potujejo člani igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana. Vsi štirje posnetki so nastali junija 2024, v prvi gradbeni fazi novih prostorov na Litostrojski 56.
Video: Gregor Gobec
Z MESTNIM AVTOBUSOM → Na postajališču I.C. Šiška ustavlja avtobus št. 18, na postajališču Litostroj pa avtobusa št. 3 in 3B. Linija 3 je z oktobrom v popoldansko-večernem času podaljšana do novega postajališča pri Drami.*
S KOLESOM → V neposredni bližini je območje s stojali za parkiranje koles.
Z AVTOM → Brezplačno parkiranje ob Drami in na označenih mestih ob okoliških stavbah. Ob stavbi L56 so tudi parkirišča Avant2Go z električnimi polnilnicami.
*Avtobusni prevoz po zaključku predstave:
Vsak dan, ko so na sporedu predstave, bo do središča mesta vozil poseben avtobus, namenjen obiskovalcem Drame. Izpred Drame bo v smeri Litostrojska–Goriška–Celovška–
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
