SLOGI in Drama: Uprizoritve igre Tango Sławomirja Mrożka na slovenskih odrih
Gašper Troha: Kdo in kdaj pleše uporni ples?
V okviru programa Slogi in Drama bo predavanje direktorja Slovenskega gledališkega inštituta dr. Gašperja Trohe odstrlo pomenske tančine dramskega besedila Tango, načine uprizarjanja pri nas in odmeve na to Mrożkovo igro. Kdo je torej plesal uporni argentinski ples? Proti komu je bil upor usmerjen? Predavanje, ki ga pripravljamo v četrtek, 14. decembra 2023., ob 18.00 v Drama Kavarni, napoveduje uprizoritev Mrożkovega Tanga v režiji Luke Marcena na odru Male Drame. V novi uprizoritvi, ki bo premierno zaživela v petek, 22. decembra 2023., ob 20.00, igrajo Timon Šturbej, Maša Derganc, Jurij Zrnec, Saša Mihelčič, Saša Tabaković, Boris Mihalj in Eva Jesenovec.
Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana – Foto Peter Uhan
V ciklu predavanj in pogovorov, naslovljenem Slogi in Drama, sodelavci Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) aktualne uprizoritve SNG Drama Ljubljana pred premierami v sezoni 2023/24 postavljajo v širši zgodovinski, umetniški in družbeni kontekst. Dogodki ponujajo ekskluzivni vpogled v zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja in občinstvo že pred ogledom posameznih predstav spodbujajo k razmisleku o temah ter vprašanjih, ki jih odpirajo izbrana dramska dela, njihova kritiška recepcija in uprizoritvena zgodovina.
Brezplačne vstopnice so na voljo pri blagajni SNG Drama Ljubljana (ali pred začetkom dogodka na vhodu v Drama Kavarno) do zapolnitve prostih mest. Dostop do blagajne, ki je ob delavnikih odprta med 14.00 in 20.00, je začasno spremenjen in poteka skozi glavni vhod Velikega odra.
Tango je posebna igra še bolj posebnega dramatika. Sławomir Mrożek je bil namreč poljski pisatelj in novinar, ki se je skupaj z ženo leta 1963 odpravil na turistično potovanje v Italijo in tam kar ostal. Tak pobeg izza železne zavese je bil za oblast skrajno problematičen, a Mrożku je v naslednjih letih uspelo izsiliti status pisatelja, ki živi in ustvarja v tujini, brez podpore države, obenem pa so njegova dela še vedno izhajala in bila uprizarjana tudi na Poljskem.
Prav Tango je morda odločilno pripomogel k razpletu spora med avtorjem in poljskimi oblastmi. Spada v njegovo prvo ustvarjalno fazo, za katero so značilni zgledovanje po drami absurda, močna parodija na totalitarno oblast ter tedanje družbeno dogajanje in satira. Zaznamujejo jo dramske osebe, ki so razpete med oblastjo ali diktatom družbenih razmer ter željo po lastni, individualni eksistenci. V tej razpetosti občutljivi in razmišljujoči propadejo, nasilni in neskrupulozni pa prevzamejo nadzor. Tango je bil prvič objavljen leta 1964 v poljski gledališki reviji Dialog, prvič uprizorjen v nekdanji Jugoslaviji, natančneje v Beogradu pa 21. aprila 1965. 7. julija je bila prva uprizoritev v Varšavi, 22. oktobra istega leta v ljubljanski Drami, 25. maja 1966 pa tudi v Londonu. V naslednjih letih je Tango obredel ves svet in Mrożek je z njim postal gledališka zvezda in eden najvznemirljivejših mladih evropskih dramatikov.
Mrożek je od leta 1960, ko so uprizorili njegovo Policijo v SLG Celje (rež. Janez Vrhunc), nenehno prisoten na slovenskih odrih, saj Repertoar slovenskih gledališč beleži kar 28 uprizoritev njegovih del. Pet od teh uprizoritev je Tango.
Ljubljanska Drama je v sezoni 2021/22 predstavila Mrożkovo dramo Emigranta, ki jo je v Mali Drami režirala Nina Ramšak Marković. Odmevna uprizoritev je bila uvrščena v tekmovalni program 57. Festivala Borštnikovo srečanje.
Odsotnost norm je postala vaša norma.
In tako se lahko upiram samo vam, se pravi vaši odpravi vseh norm.
Sławomir Mrożek, Tango
V jedru Tanga, najpomembnejše igre poljskega absurdista Sławomirja Mrożka, je radikalno razpadli svet, sodobna družba, le korak stran od svojega dokončnega propada. Izgubljeni so vsi ideali, vse ideje, vsa načela, celo vsa tradicija in ves družbeni red. Kar je ostalo, je kaos – kaos, ki naj bi bil subverziven in osvobajajoč odmik od okostenelosti in rigidnosti, vse bolj pa sam postaja generator okostenelosti in rigidnosti, ki stiska in duši. A v svetu Tanga to nikogar ne skrbi: konec civilizacije, proti kateremu Mrożkovi liki suvereno plešejo, ne plaši, temveč vznemirja in kliče k praznovanju zmage nad vsakršnimi konvencijami. Vsaj na videz. Dokler se ne pojavi mladi izboljševalec sveta, mladi zagovornik starih tradicij, ki je pripravljen za poravnanje tečajev storiti prav vse.
Absurd in groteskna komika Tanga se začneta prav v spopadu generacij, ki poskušata kot na šahovnici svet razstavljati in ga sestavljati nazaj. Obe strani sta prepričani o svojem prav in obe skoraj urarsko natančni v svojih postopkih. Mrożek to bojno polje še radikalizira, ko gleda na kolesje sveta skozi mikrooptiko družine. Z ene strani družinskega omizja tako kričijo maksime popolne svobode in opuščanja vseh pravil in konvencij, z druge pa red, smisel in brezkončnost birokratskih obrazcev, zahtev in norm. A jasno je eno: nič od tega ne more rešiti sveta, lahko pa ga – vsakič znova – le še malo bolj vrže s tečajev. Vse očitneje se kaže, da radikalnost reda, urejenosti in smisla ni nič manj nevarna kot radikalnost kaosa, svobode in nesmisla.
Tako Tango z mehanizmom komičnega stroja postaja natančna vivisekcija odnosov v zaostrenem času, ki – kljub nenehnemu poigravanju s konvencijami in žanri – nimajo nobenih barier in so zato lahko do konca brutalni. Konec sveta je namreč tu in na obzorju ni nobene slutnje kakršne koli zmage ali odrešitve. Kar nam ostane, je tango, ki nas sili v tek, da nam svet ne pobegne.
Luka Marcen
AVTORSKA EKIPA
PREVAJALEC Uroš Kraigher
AVTORICA REDAKCIJE PREVODA Darja Dominkuš
REŽISER Luka Marcen
DRAMATURG Rok Andres
LEKTORICA Tatjana Stanič
SCENOGRAFINJA Sara Slivnik
KOSTUMOGRAFINJA Ana Janc
OBLIKOVALKA ODRSKEGA GIBA Lara Ekar Grlj
AVTOR GLASBE Mitja Vrhovnik Smrekar
OBLIKOVALEC SVETLOBE Andrej Hajdinjak
OBLIKOVALKA MASKE Julija Gongina
ASISTENTKA DRAMATURGA (štud.) Luna Pentek
IGRAJO
Timon Šturbej Artur
Maša Derganc Eleonora
Jurij Zrnec Stomil
Saša Mihelčič Evgenija
Saša Tabaković Evgenij
Boris Mihalj Edek
Eva Jesenovec Ala
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
