Karl Ove Knausgård JUTRANJA ZVEZDA I avtor dramatizacije Goran Vojnović, režiser Ivica Buljan I Od 7. 10. 2023. na Velikem odru SNG Drama Ljubljana.

Zadnjo sezono na neprenovljenem Velikem odru Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana nadaljuje s krstno uprizoritvijo Jutranje zvezde, dramatizacije romana Karla Oveja Knausgårda v režiji Ivice Buljana. Goran Vojnović je dramatizacijo, ki bo objavljena tudi v sredici gledališkega lista, napisal po naročilu Drame. Knausgård, sloviti norveški avtor, ki velja za enega največjih sodobnih pisateljev, v Jutranji zvezdi prepleta filozofske teme in prizore iz vsakdanjega življenja, ki pa – obsijano z novo, srhljivo lepo in orjaško zvezdo – ni več tako vsakdanje. Premiera uprizoritve, v kateri lahko na odru spremljamo 24-članski igralski ansambel, bo v soboto, 7. oktobra, ob 18.00. Prve ponovitve bodo na sporedu 9., 10., 11., 19., 20., 21. in 25. oktobra ob 18.00 ter 26. ob 17.00. Premiera in vse ponovitve se začenjajo prej zaradi nastopajočih otrok.

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana – Foto Peter Uhan/SNG Drama L

Karl Ove Knausgård v Jutranji zvezdi opiše dogajanje, ki je skoraj v celoti skoncentrirano v dva septembrska dneva. Roman osvetli razburkanost notranjega sveta in ponudi vpogled v zelo osebno razumevanje in doživljanje človekovega obstoja. Pesnik, pisatelj, novinar in kritik Miljenko Jergović je v gledališkem listu uprizoritve zapisal, da je vsaka od oseb v Jutranji zvezdi pravzaprav glavna oseba: »Ne samo zato, ker so poglavja oblikovana skoz epizode njihovega življenja, temveč veliko bolj zato, ker je v vsako osebo vtisnjen po en živ človek.« V uprizoritvi igra dvajset članov igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana in štirje gostje (po zaporedju nastopov): Marko Mandić, Pia Zemljič, Vojko Zidar, Petra Govc, Uroš Fürst, Jakob Merkač k. g., Ivan Javornik k. g., Brina Miholič k. g., Gregor Baković, Nina Valič, Silva Čušin, Benjamin Krnetić, Polona Juh, Rok Vihar, Iva Babić, Janez Škof, Matija Rozman, Eva Jesenovec, Jaš Fujs k. g., Saša Pavček (na premieri in prvih ponovitvah bo vskočila Zvezdana Mlakar), Maja Sever, Gorazd Logar, Valter Dragan in Maja Končar. Ob Goranu Vojnoviću, ki je napisal dramatizacijo, avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom režiserja Ivice Buljana sestavljajo umetniški svetovalec Robert Waltl, dramaturginja in urednica gledališkega lista Mojca Kranjc, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, lektor Arko, oblikovalec svetlobe son:DA, oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte, oblikovalka maske Merima Čehić in asistentka kostumografinje Ana Janc.

Goranu Vojnoviću je uspelo mojstrsko pretopiti šesto strani romana v skoraj sto strani dramskega besedila. V repertoarni napovedi je avtor dramatizacije Jutranjo zvezdo opisal kot »izjemen preplet različnih družinskih dram in fantastike, ta preplet pa pisatelj po svoji stari navadi nadgrajuje z esejističnim in ponekod že filozofskim pisanjem. Na prvi pogled je ta mešanica neukrotljiva, a se v gledališču ponuja možnost, da zgodbe posameznih junakov, ki jih Knausgård v romanu niza drugega za drugim, spremljamo istočasno, da se torej njegov bogati literarni svet razpre pred nami v vsej svoji širini«. V članku Je odrska Jutranja zvezda mogoča?, objavljenem v gledališkem listu uprizoritve, lahko preberemo, da Vojnović Jutranje zvezde, ni doživel kot presek sodobne norveške družbe, temveč kot popotovanje po Knausgårdovem notranjem svetu: »Na način pravzaprav, ki mi je zelo blizu in ki ga pri pisanju tudi sam uporabljam, ko resničnost mešam s fikcijo in pustim, da nastane nekaj novega, drugačnega, a kar je še vedno zelo moje in zelo resnično. Celo fantastika in mistika, ki ju je roman poln, sta skupaj z daljšimi, esejističnimi razmisleki o smrti del avtorjevih znanih obsesij.« Vojnović v članku opozori na številne povezave med izmišljenimi osebami iz Jutranje zvezde in resničnimi iz Mojega boja – Knausgårdove obsežne avtobiografije, od katere sta pri nas izšla le dva od šestih delov: »Junake romana sem namreč videl postavljene drugega ob drugem, kakor bi bili vsi skupaj ujeti v prostoru, ki je zgolj na videz širen in odprt. Ne, to ni bil resničen prostor, še manj je bila to sodobna Norveška, to je bil imaginaren prostor, gledališki prostor pravzaprav, v katerem se zdi vse resnično in neresnično hkrati. In vse v tem prostoru se odvija sočasno, ker tudi čas v mislih ali sanjah teče drugače in so preteklost, sedanjost in prihodnost pogosto privite tesno skupaj, druga ob drugi. […]  Knausgårdovi junaki se namreč le za trenutek zazrejo v novo zvezdo na nebu, le za trenutek zastanejo in pogledajo v isto smer, nato pa jih življenje hudourno odnese naprej, vsakega v drugo smer. In v tem so skrajno človeški, v tem so podobni nam, ki se tudi le občasno in le za trenutek ustavimo, ponavadi ob nečem skrajno nenavadnem ali tragičnem. In tudi nam se le včasih za trenutek zazdi, da morda ni vse na tem svetu tako, kot je videti, in da morda le ne zmoremo doumeti vseh razsežnosti lastnega obstoja,« tako Goran Vojnović v gledališkem listu Jutranje zvezde.

Režiser krstne uprizoritve Ivica Buljan na odru preplete različne zgodbe, ki interferirajo v romanu oziroma v dramatizaciji. »Jutranja zvezda kot prispodoba utopične prihodnosti in apokaliptično znamenje zlovešče sije nad devetimi liki in nesreče se zdijo neizogibne. Zanimajo me usode likov srednje generacije, ki so v zrelih letih in želijo svoje življenje okronati z uspešno kariero ter stabilnimi intimnimi in družinskimi odnosi. Knausgårdove osebe preživljajo slabe dni svojega življenja, v lastnih bojih, krizah vere v karkoli, v eksistencialnem obupu. Razlage so pomanjkljive, a življenje gre naprej in sprašujemo se, ali liki slutijo svojo usodo. Ne samo da znanstveniki in strokovnjaki nimajo razlage za naravni pojav na nebu, za novo osupljivo svetlobo, ampak se dogajajo tudi težko razumljive in nenavadne stvari, skratka, to je roman o pojavih in dogodkih, ki jih ne razumemo povsem, o ljudeh, ki jim je težko vzpostaviti nadzor nad svojim življenjem, in o tem, kaj se zgodi, ko se sprostijo temne sile sveta,« je Buljan zapisal v repertoarni napovedi uprizoritve. Na novinarski konferenci je Jutranjo zvezdo opisal kot simbol upanja in boljše prihodnosti: tako v kontekstu sodobnega posameznika – ki se v življenju sooča z najrazličnejšimi strahovi in preizkušnjami – in skupnosti, ki jo ob vseh razlikah povezuje zazrtost v isto nebo. Tako tudi smrt, ki je eden od ključnih motivov Jutranje zvezde, uprizoritev obravnava z vidika njene življenjske »normalnosti« in neizbežnosti.

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]