SLAVNOSTNA PREMIERA na VELIKEM ODRU SNG DRAMA LJUBLJANA bo v soboto, 29. maja 2021., PONOVITVI pa 31. maja in 1. junija 2021.
V sodelovanju SNG Drama Ljubljana in gledališča Troubleyn, ki ga je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja ustanovil svetovno priznani belgijski multidisciplinarni umetnik, scenarist, režiser in koreograf Jan Fabre, nastaja uprizoritev Nočni pisec. Njen režiser, scenograf, kostumograf in avtor videa je Jan Fabre. Za svojo prvo gledališko uprizoritev v slovenskem jeziku je izbral veliki oder ljubljanske Drame in prvaka igralskega ansambla Marka Mandića. Študijski proces poteka v Ljubljani in Antwerpnu, sklepnemu sklopu vaj na velikem odru Drame bo sledila slavnostna premiera v soboto, 29. maja, ob 20.00 in ponovitvi 31. maja in 1. junija ob 20.00. Prva slovenska uprizoritev Noč
Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana – Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Nočni pisec je mednarodni gledališki projekt Jana Fabra, ki je po krstni belgijski uprizoritvi Nachtschrijver (
Začetek prodaje vstopnic za premiero in obe ponovitvi bomo kmalu najavili na spletnih straneh www.drama.si in drama.kupikarto.si ter na družbenih omrežjih Drame. V četrtek, 20. maja, ob 20.00 bomo na uradni YouTube strani Drame premierno predvajali video predstavitev slovenske uprizoritve Nočni pisec.
Belgijski multidisciplinarni umetnik Jan Fabre (1958) velja za eno najbolj vznemirljivih, prodornih in najvplivnejših osebnosti v svetu sodobne umetnosti. S svojim ateljejem, laboratorijem in gledališčem trdno zasidran v domačem Antwerpnu je odločilno sooblikoval številna umetnostna področja, od likovne umetnosti do performativnih praks, plesnih in gledaliških zvrsti po vsem svetu. Pri nas že od osemdesetih let gostuje z odmevnimi predstavami in imel je tudi več razstav. Glavni predmet Fabrovih raziskav je človeško telo in iskanje vseh njegovih lastnosti, sposobnosti in omejitev, pri čemer načrtno in nepopustljivo ruši tabuje in premika pomenske mejnike sodobnega gledališča. Iz svojih igralcev in plesalcev, združenih v performativni gledališki skupini Troubleyn, z intenzivnim večletnim urjenjem ustvarja t. i. bojevnike lepote, ki kot umetniki niso le inovatorji v nematerialnih sferah, ampak tudi prvovrstni izvajalci svoje obrti. Nesmrtnost se po Fabrovem mnenju namreč lahko doseže le s smrtnostjo telesa.
Monodrama Nočni pisec je prva Fabrova uprizoritev v slovenskem jeziku. Vanjo je vključil odlomke iz svojih Nočnih dnevnikov (pri nas so izšli njegovi Nočni zapisi 1978‒1984) in dramskih besedil, ki se osredotočajo na podobe nezadržnega prepletanja umetnosti in življenja, na strast in ustvarjalnost, na užitek in bolečino. V prvem delu gre za formiranje mladega umetnika, potem pa se sicer vseskozi intimni in osebni zapisi prelijejo v širše razmišljanje o svobodi in mejah človeške izkušnje in angažmaja. Po Fabru umetnost presega polje estetskega in idejnega, je veliko več in veliko manj od tega. Po eni strani sega umetnik v sfero božanskega, po drugi pa v vsako celico lastnega telesa. Umetnost je vseprežemajoča, zanjo daješ kri, navzoča je v solzah in potu, v vsaki snovi, ki jo telo izrablja v svojem naporu. Zato umetnik ves čas živi na robu, je »sveča, ki gori na obeh koncih«, na umetnikovo vročično lakomnost, na drznost in strahove, na napore, muke in strast pa gleda Fabre tudi s svojevrstnim humorjem na lastni račun.
O JANU FABRU
Življenje Jana Fabra je zavito v tančico skrivnosti – vemo, da se je rodil leta 1958 v Antwerpnu in tam obiskoval oblikovno šolo in študiral na likovni akademiji –, veliko zgovornejše pa je njegovo umetniško ustvarjanje. Z izzivalnimi in provokativnimi inštalacijami in performansi, med katerimi je največ prahu dvignil tisti, v katerem je zažgal denar gledalcev in pepel uporabil za slikanje, je opozoril nase že v poznih sedemdesetih, svet sodobnega gledališča pa je dodobra pretresel s predstavo Moč gledališke norosti (1982), ki je nastala na pobudo Beneškega bienala. Prav z njo se je takoj za beograjskim prvič predstavil tudi ljubljanskemu občinstvu – 19. septembra 1984 v po njegovih besedah »krasni, ultramoderni dvorani« Cankarjevega doma. In osupnil gledalce. Nekaj dni pozneje je za predstavo prejel tudi veliko nagrado festivala Bitef. Po tem se je v Slovenijo pogosto vračal tako s svojimi bolj ali manj spektakularnimi predstavami oziroma performansi kakor tudi z razstavami oziroma postavitvami svojih likovnih umetnin. Meja med tem dvojim je včasih močno zabrisana, saj Fabre ves čas išče prostor za združevanje izkušenj različnih umetniških disciplin in zase pravi, da kadar piše, vedno tudi riše in obratno, zato se prava oblika njegove umetnine izlušči šele skozi ustvarjalni proces. Njegove razstave – prva je bila pri nas že leta 1989 v Moderni galeriji – tako pogosto ponujajo edinstven vpogled v povezovanje sodobne likovne ustvarjalnosti in gledališke produkcije. Med najpomembnejša in tudi najodmevnejša Fabrova gostovanja v slovenskem gledališkem prostoru v novem tisočletju sodita celostno sodelovanje na festivalu sodobnih odrskih umetnosti Exodos, ki ga je leta 2011 sooblikoval tudi kot kurator, in svetovna premiera njegove predstave Droge so me obdržale pri življenju leta 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture.
Jan Fabre
NOČNI PISEC
Režiser JAN FABRE
Prevajalka MATEJA SELIŠKAR KENDA
Scenograf, kostumograf in avtor videa JAN FABRE
Lektor ARKO
Igra
MARKO MANDIĆ
»Raziskovanje in osvobajanje telesa je sveta dolžnost. V gledališču in v vizualni umetnosti.
Moj katekizem:
Umetnost je oče,
Lepota je sin
In svoboda duh.«
Jan Fabre
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
