Drama od doma: predvajanje arhivskega posnetka Sofoklove Antigone v režiji Eduarda Milerja (6. december 2020. ob 20.00)

Programsko platformo Drama od doma bo nadaljeval arhivski posnetek uprizoritve Sofoklove tragedije Antigona v režiji Eduarda Milerja. Znamenita antična tragedija v prevodu Kajetana Gantarja in v priredbi dramaturginje in dramatičarke Žanine Mirčevske je bila na velikem odru Drame premierno uprizorjena januarja 2017. V naslovni vlogi je nastopila Nina Ivanišin ter prejela za vlogo Antigone in za druge vloge, ki jih je ustvarila na odru ljubljanske Drame, nagrado Prešernovega sklada 2020. Tebanski vladar Kreon je bil Jurij Zrnec, Ismena Iva Babič, Hajmon Nik Škrlec, Tejrezias Saša Pavček, Stražar Vanja Plut, skladatelj Damir Avdić pa je nastopil kot Zbor. Scenograf uprizoritve je bil Branko Hojnik, kostumografka Jelena Proković, skladatelj Damir Avdić (za avtorske pesmi v Antigoni je prejel Borštnikovo nagrado), glasbeni opremljevalec Eduard Miler, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, oblikovalec videa Atej Tutta, lektor Jože Faganel in asistentka kostumografke Neli Štrukelj. Odmevna uprizoritev je bila uvrščena tudi v tekmovalni program 52. Festivala Boršnikovo srečanje. Ekskluzivno predvajanje Antigone v nedeljo, 6. decembra, ob 20.00 na YouTube kanalu M Soseska omogoča Drama v sodelovanju z Mercatorjem, ki je sponzor sezone 2020/21.

Fotografiju ustupila SNG Drama – Damir Avdić in Nina Ivanišin Foto: Peter Uhan

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami. Dogajanje te znamenite antične drame je postavljeno v Tebe. Po oboroženem spopadu za nasledstvo med bratoma Eteoklom in Polinejkom, ki se konča tragično za oba sinova kralja Ojdipa, zasede prestol njegov brat Kreon. Ker je Polinejk sodeloval v boju proti državi, novi vladar prepove pokop njegovega trupla, temu pa se neuklonljivo zoperstavi Odjipova hči – Kreonova nečakinja – Antigona. Preučevanje tebanske zgodovine postavlja temelj za razumevanje Antigoninega lika tudi v današnjem času. Ena najplemenitejših junakinj grške mitologije zastopa možnost alternative ciklični destruktivnosti tebanske kraljeve hiše. Upoštevanje in udejanjanje moralnih in etičnih imperativov pred zakoni trenutnih oblastnikov je dilema, ki v dveh tisočletjih od nastanka ni izgubila ostrine. Izhodiščna točka za dramaturško-režijsko dispozicijo sta bili dve osnovni vprašanji: zakaj Antigona dvakrat pokoplje brata in kaj pomeni njeno ime, sestavljeno iz grških besed »anti« (‘proti’) in »gone« (‘rojstvo, potomstvo’) … Po dramaturginjinem mnenju si Antigona ni želela le pokopati brata, temveč se tudi konfrontirati s Kreonom, s tem pa se zavestno samoukiniti in stopiti iz prekletstva svoje rodbine.

Kot je Mirčevska zapisala v gledališkem listu, je Antigona »inteligentno bitje, čuteče in občutljivo, ki dobro pozna zgodovino človeštva in se zaveda, da ne more ničesar spremeniti … Skratka, njena gesta je avtodestrukcija z namenom, da ustavi krog nenehnih, cikličnih, verižnih destrukcij. Njena gesta je samoukinitev … Antigona se zaveda, da je prekleta, in verjetno dobro ve, da bo prekleto – če ga bo imela – tudi potomstvo. V tovrstni interpretaciji Antigone se skrivajo vsa skrajna dejanja kot odgovor na skrajno skrb vzbujajoče stanje sveta! Njena dejanja niso le upor zoper ustroj družbe in vladavine, temveč obračun s človeštvom in svetom, ki je ena sama klavnica.«

V priredbo Antigone je Žanina Mirčevska vključila tudi dele iz Sofoklovega Kralja Ojdipa, prav tako v prevodu Kajetana Gantarja, in avtorske pesmi Damirja Avdića. Ustvarjalci uprizoritve preizprašujejo, komu ali čemu se zoperstavlja Antigona danes in ali lahko njena odločitev za ljubezen še zamaje kolesje sveta, ki ga poganja sovraštvo. »Redkokdaj besede iz klasičnega teksta zazvenijo tako sodobno in aktualno kot v dramaturško-režijski zasnovi Žanine Mirčevske in Eduarda Milerja (ter izvedbi igralske sedmerice!), ki Sofoklovo Antigono in njen družbeno-časovni kontekst prebere na novo in jo postavi s precizno naglašenimi poudarki, da v njih ugledamo vznemirljiv razmislek o našem tu in zdaj,« zapiše Nika Arhar v kritiki, objavljeni 30. januarja 2017 v časniku Delo.

Povezava za dostop do YouTube premiere bo objavljena najpozneje 48 ur pred ogledom. Posnetek bo aktiven le v času trajanja predstave.

YouTube kanal M Soseska

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]

Facebook