23/11/2019

S premiero presunljive Gospe z morja se Drama spreminja v svet skandinavskih fjordov

V soboto, 23. novembra, ob 20.00 bo na velikem odru ljubljanske Drame premiera drame Gospa z morja enega največjih dramatikov sodobnega časa Henrika Ibsena v režiji Tina Grabnarja. Predstava v duhu letošnje sezone Ljubezen v ospredje postavlja vprašanje hrepenenja po odnosu, ki posameznika zapolnjuje, in težkih odločitvah med individualno strastjo in kolektivno odgovornostjo. Uprizoritev poleg vrhunske igralske zasedbe odlikuje svojevrstna 3D zvočna postavitev, ki bo veliko dvorano SNG Drama Ljubljana potopila v mistični svet norveških fjordov in intimnega viharja v duši. Predpremiera bo na sporedu 22. novembra, prve ponovitve pa 25., 26. in 27. novembra, ob 19.30 ter 11. in 23. decembra, ob 19.30 na velikem odru ljubljanske Drame.

V uprizoritvi blestijo Bojan Emeršič, Pia Zemljič, Tina Vrbnjak, Doroteja Nadrah, Rok Vihar, Luka Bokšan in Klemen Janežič. Režiser je Tin Grabnar, ki je poleg Brine Klampfer in Urše Majcen tudi avtor priredbe. Prevajalec je Darko Čuden, dramaturginja Brina Klampfer, skladateljica in oblikovalka zvoka Mateja Starič, scenografa sta Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik, kostumografinja je Sara Smrajc Žnidarčič, oblikovalec luči je Kristjan Vidner, lektorica Klasja Kovačič, svetovalec za gib Klemen Janežič, asistentka dramaturgije Urša Majcen, izvajalca glasbe pa sta Matjaž Krivec in Marko Brdnik

Gospe z morja ; Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana – Foto Peter Uhan

Gospa z morja pripoveduje zgodbo Elide, ki ima vse družbeno zaželene atribute: ljubečega moža, veliko premoženje, prijetno družinsko okolje in urejeni vsakdanjik. A globoko v sebi je razklana med predvidljivim življenjem ter nepotešljivo željo po pobegu iz vsakdanje rutine, ki jo uteleša neuresničena ljubezenska zgodba iz njene preteklosti. Ko v simbolno mirno mesto vstopi Tujec, njeno hrepenenje naraste. Za kaj se bo odločila in kakšno prihodnost si bo spisala?

Gospa z morja preizprašuje medosebne odnose. Zakaj se odločamo za bivanje v dvoje, kaj pogojuje naše življenjske odločitve in kje iščemo srečo? Zakaj vztrajamo v zvezah, ki so predvidljive, čeprav v njih trpimo, in zakaj nas mika neznano? Je nenehno iskanje bolj izpopolnjenega odnosa res tisto, kar nas bo na koncu osrečilo?

Gospa z morja je sicer Ibsenovo manj znano delo, vendar ima vse značilnosti psihološko kompleksne in analitično natančne skandinavske literature. O avtorjevem ustvarjanju je Tin Grabnar, režiser uprizoritve, zapisal: »Njegov realizem je skrbno načrtovan gledališki konstrukt, ki kot v kakšni psihološki detektivki počasi nastavlja posamezne indice, ki na začetku zgolj bežno nakazujejo notranja stanja protagonistov. Skozi zgodbo se njihove psihološke pokrajine počasi sestavljajo v večjo celoto, vse dokler njegove osebe ne ostanejo popolnoma razgaljene pred nami.« Impresivno okolje, v katerega so umeščeni liki zgodbe, je močan simbol njihovih stisk in notranjih stanj.

Reprezentacija tega okolja je pomenila enega od največjih izzivov ustvarjalne ekipe. »Ključ za našo uprizoritev je postal zvok. Zvočna slika je namreč tista, ki lahko spodbudi gledalčevo domišljijo, da on sam v prazen prostor naslika ladjo, ki se bori z viharjem, ali pa svetilnik, ki kljubuje vetru,« je pojasnil režiser Tin Grabnar. Za dosego svojega cilja so se ustvarjalci odločili za uporabo 3D zvoka. Po celotni dvorani velikega odra so namreč razvrstili šestnajst zvočnih virov, katerih namen je gledalca postaviti v središče dogajanja in mu dati občutek, da denimo stoji na vrhu gore ali v zatohlem močvirju.

Ibsen v uprizoritvi združuje nasprotja – med konkretnim in abstraktnim, določenim in metaforičnim, odprtim in zaprtim ter realističnim in simbolističnim. Skozi nasprotja in like v igri se odpre množica pogledov na partnerski odnos, ki ni tako enostaven, kot izgleda na prvi pogled. Za lažje razmišljanje o bistvu partnerskega odnosa so člani ustvarjalne ekipe ob začetku procesa želeli artikulirati tri različne načine razumevanja ljubezni. »Imenovali smo jih zaljubljenost, romantična ljubezen in partnerska zveza. Zaljubljenost smo opredelili kot nekaj kratkotrajnega, ko telo fizično ponori, ko se izločajo hormoni in adrenalin. /…/ Romantično ljubezen smo opredelili kot hrepenenje po nečem nedosegljivem. /…/  Nato smo želeli artikulirati »pravo« ljubezen, na kateri naj bi temeljil vsak partnerski odnos,« je povedala dramaturginja Brina Klampfer.

Prva in doslej edina uprizoritev tega teksta v Drami se je zgodila pred 96 leti, natančneje leta 1923, ko je v naslovni vlogi zaigrala prva akademsko izobražena igralka pri nas Marija Vera, evropsko priznana igralka, znana po vlogah močnih in radikalnih ženskih likov. Dr. Wangla je takrat igral Bojan Peček, režiral pa je Osip Šest

O avtorju Henriku Ibsenu
Henrik Johan Ibsen (1828–1906) je bil norveški in najpogosteje uprizarjani dramatik, takoj za Shakespearjem. Čeprav je veliko svojega življenja preživel v Nemčiji in Italiji, ga Norvežani dojemajo kot narodni simbol in v širšem okolju velja za enega od največjih norveških dramatikov. V svojih delih je Ibsen razkrival duhovno bedo in razgaljal medosebne odnose, ki so bili praviloma zaprti med štirimi stenami. Izražal je kritike tedanje družbe in sistemskih ureditev, kar je bilo takrat sporno in škandalozno. Bil je nominiran za Nobelovo nagrado za književnost v letih 1902, 1903 in 1904, med njegova najbolj znana dela pa spadajo igre Nora ali Hiša za lutke, Hedda Gabler, Stebri družbe, Zveza mladine in Divja račka.

O režiserju Tinu Grabnarju
Tin Grabnar je režiser mlajše generacije, ki je že med študijem na AGRFT postal stalnica domačih gledaliških odrov. Svojo specifično gledališko poetiko je vpletel v vrsto predstav, ki so bile odmevne tako v slovenskem kot mednarodnem okolju. V preteklosti je režiral več uprizoritev, med zadnje spadajo Tartuffe Jean-Baptista Poquelin Molièra, Starci, Prekleti kadilci Svetlane Makarovič (SNG Drama Ljubljana), Snežna kraljica Tina Grabnarja in Nine Šorak, Cesar Janez Stanka Majcna (SNG Drama Ljubljana) in druge. Tin je tudi prejemnik nagrad za najboljšo režijo uprizoritev Nekje drugje, Martin Krpan in Snežna kraljica.