Veličastna gledališka freska v režiji Aleksandra Popovskega uprizarja junaške legende iz mita o kralju Arturju in vitezih Okrogle mize
V sredo, 7. decembra, ob 20.00 bo na velikem odru Drame premiera uprizoritve Merlin ali Pusta dežela nemškega dramatika Tankreda Dorsta. Prvo slovensko uprizoritevje režiral Aleksandar Popovski, po priredbi nemške režiserke Patricie Benecke in angleškega igralca Patricka Driverja v prevodu Urške Brodar. Veličastna igra govori o minevanju časa, o propadu utopij, o staranju ljudi in staranju idej ter o krhkosti civilizacije. V nizu fantastičnih, igrivih, obešenjaško duhovitih, včasih krutih, včasih ganljivih, gledališko bogatih in večkrat magičnih prizorov igrajo: Barbara Cerar kot Merlin, Silva Čušin kot Hudič, Tina Vrbnjak kot Mladi kralj Artur in kot Sir Kay, Branko Šturbej kot Sir Kay in kot Kralj Artur, Tadej Toš kot Klovn, Saša Mihelčič kot Velikanka Hanne in kot Herzeloide, Saša Pavlin Stošić kot Ginevra, Klemen Janežič kot Sir Lancelot, Filip Samobor kot Perceval, Rok Vihar kot Sir Gawain, Matija Rozman kot Sir Lamorak, Gašper Jarni kot Sir Orilus in Matic Lukšič kot Sir Mordred.
Merlin ali Pusta dežela (1981) je nenavadno gledališko delo, podobno epopeji, v kateri se mešajo različne literarne zvrsti. Izvirnik obsega blizu 400 strani in je razdeljen na skoraj 100 poglavij, ki so na moč raznovrstna. »Dramski prizori se izmenjujejo s proznimi odlomki, monološkimi pripovedmi, pismi, pesmicami, ki so poleg nemščine še v stari angleščini in keltščini. Glede na to, da je Tankred Dorst igro pisal med letoma 1978 in 1980, bi jo lahko imeli za vzorčni model postmodernistične pisave. Motive črpa iz srednjeveških legend, mitov in različnih obdelav teh mitov, niza asociacije na številne druge avtorje, nekatere obsežno citira ali kar vključuje v besedilo, nenehno meša žanre in se sprehaja od burke prek pravljice, romance in trubadurske lirike do farse, drame in tragedije,« je v članku z naslovomPripovedke iz temnega gozda ali Dorstov gledališki univerzum, objavljenem v gledališkem listu SNG Drama Ljubljana,zapisala dramaturginja uprizoritve in urednica lista Darja Dominkuš. Dorst je skozi like in prigode iz legend o kralju Arturju in vitezih Okrogle mize raziskoval predvsem razkorak med idealističnim snovanjem novega sveta in realnim razmerjem moči ter za revolucionarje pogubnim razvojem dogodkov.
- Merlin ali Pusta dežela ; Ustupio SNG Ljubljana
Nemški dramatik Tankred Dorst (1925) je kot sin tovarnarja na lastni koži izkusil propad iluzij in utopij, kar je bila ena od ključnih skupnih izkušenj njegove generacije. Poetični gledališki historik še zmeraj velja za najpogosteje uprizarjanega nemškega dramatika v tujini. Njegovi poskusi pisanja iger segajo že v obdobje otroštva. Kot eden redkih se je preizkusil v številnih žanrsko različnih igrah: od pravljic in mitov do burk in fars, političnih parabol, zgodovinskih dram in romanc. Že od samega začetka so pri njem opazni vplivi Brechta na eni in dramatike absurda na drugi strani, kar se zrcali predvsem v dovzetnosti za paradokse in neutrudnem razkrivanju raznovrstnosti človeških in družbenih pojavov. Njegov dramski opus šteje prek štirideset del, ki so jih uprizorili številni vidnejši nemški in tuji režiserji. Za svoje delovanje je prejel številne nagrade, med drugimi leta 1990 Büchnerjevo nagrado, leta 2006 evropsko nagrado za literaturo, leta 2010 pa še Schilerjevo nagrado.
Ko se danes trudimo redefinirati pojma demokracija in liberalni kapitalizem in poskušamo najti najboljšo povezavo med tema dvema pojavoma, režiser uprizoritve Aleksandar Popovski vidi zanimivo povezavo z rešitvami, ki vključujejo magijo. »Zanimivo se zdi poklicati na pomoč viteze in čarovnike, ki naj branijo ‘dobro’.« Na novinarski konferenci pred premiero je še izpostavil, da obstaja velika, vse večja dilema, kako gledati na svet: ne zgolj zločevanjem na dobro in zlo,temveč predvsemz upoštevanjem številnih sivih polj med njima. Uprizoritev Merlin ali Pusta deželaje razdelil na tri dele: prvi govori o vzpostavljanju Okrogle mize, ki temelji na načelu enakosti. V drugem deluspremljamo začetekkrhanja ideje o viteštvu in enakosti, v tretjem pa z Arturjevo izgubo prestola doživimo zlom te ureditve. Ena od zanimivosti režijskega koncepta je tudi ta, da tri glavne (moške) like v drami, Merlina, Hudičain Mladega kraljaArturja, v uprizoritvi igrajo Barbara Cerar, Silva Čušin in Tina Vrbnjak. V uprizoritvi je razdeljena tudi vloga Kralja Arturja, ki jo igrata Tina Vrbnjak in Branko Šturbej.
Dramaturginja Darja Dominkuš je na novinarski konferenci avtorja drame Tankreda Dorsta, ki pri skoraj 91-ih letih velja za starosto sodobnih nemški dramatikov, predstavila kot izjemno zanimivega in vitalnega dramatika. Dorst je že od začetka s svojim ustvarjanjem odkrival nove svetove in se pri tem ni omejeval na določeno vrsto drame. V svojih pisateljskih mojstrovinah pogosto sega v preteklost, vendar nikoli ne rekonstruira dogodkov. S svojim pisanjem se namreč opira na aktualnost in na teme, ki še niso razrešene. V gledališkem listu še dodaja, da so dandanes bolj kot ob koncu 70-ih let ogrožene vse naše utopije. »Vladajoče elite so se kljub demokratičnim mehanizmom popolnoma odtujile ljudem, na demokratičnih volitvah zmaguje vse več patoloških narcisov, vse več izvoljenih voditeljev ironično spominja na tiste iz pravljic o hudobnih samodržcih, ki imajo v svoji službi zmaje. Demokracije ne znamo več niti definirati, človekove pravice kot civilizacijska pridobitev so čedalje bolj ogrožene. Skepsa in obup prevladujeta v našem vsakdanu.«
Lektorica Tatjana Stanič izpostavlja jezik postmodernistične drame, ki je, čeprav govori o mitoloških svetovih, izredno igriv, kar povzroča interakcijo med liki in ironično napetost. Vitezi Okrogle mize so nabrani iz celotnega civiliziranega historičnega sveta, tako da imajo tudi imena različnega etimološkega izvora, s katerimi zastopajo in predstavljajo sodoben evropski svet.
Pri nastanku uprizoritve so sodelovali tudiscenograf Branko Hojnik, kostumografinja Jelena Proković, skladatelj Marjan Nečak, koreograf Žigan Kranjčan, oblikovalci luči Aleksandar Popovski, Branko Hojnik in Metod Novak, svetovalca za čarovniške trike Ravil in Nataša Sultanov, oblikovalka maske Anja Godina Rančič, oblikovalka lasulj Julija Gongina, asistentka dramaturginje Lejla Švabič, asistentka kostumografinje Neli Štrukelj, asistent koreografa Gašper Kunšek, asistent režiserja (študijsko) Jan Krmelj in asistentka scenografa (študijsko) Nastja Miheljak. Pri oblikovanju govorne podobe imen je sodeloval tudi igralec Alojz Svete.
PREDPREMIERA: v torek, 6. decembra, ob 19.30 na velikem odru
PREMIERA: v sredo, 7. decembra, ob 20.00 na velikem odru
PRVE PONOVITVE: 16. in 17. decembra ob 18.00 ter 19. decembra ob 19.30 na velikem odru
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
