Krstna uprizoritev ‘Utopia, Arheologija raja’ v režiji Jana Krmelja
Iskanje gledališča kot prostora skrajne utopije

Prvo premiero sezone 2016/17 v Mali drami z naslovom Utopia in podnaslovom Arheologija raja je zrežiral Jan Krmelj. Utopia, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, je sanjski spev nemogočega iskanja izgubljene izkušnje in iskanja raja, zgodba o iskanju ljubezni in verjetju ter hommage in pozdrav znamenitemu dramatiku Fernandu Arrabalu in njegovemu videnju sveta skozi disfunkcionalnost, drugačnost in razliko. Nova uprizoritev v Mali drami s člani igralskega ansambla Polono Juh, Aljažem Jovanovićem, Urošem Fürstom, Klemnom Janežičem in Tino Vrbnjak si prizadeva skozi preplet sanjskega in resničnega sveta doseči nemogoče: oživiti neživo, preseči izvorno nasilje, brutalnost in objektivno resničnost nekega časa s praznovanjem imaginacije, iracionalnega, vztrajanja. Gesta kljubovanja obstoječemu, sodobnemu, je tokrat kljubovanje nasilju. Šele v nemogočem se začne človek – se začne gledališče. Gledališče kot prostor skrajne utopije: gledališče kot nenehen začetek sveta, začetek zgodovine – ki vzpostavi svet na novo. Gledališče je ločitev od sveta, ne njegovo zrcalo – in to je njegov historični privilegij.

Utopia, Arheologija raja ; Ustupila SNG Drama Ljubljana, Foto Peter Uha
Utopia, Arheologija raja ; Ustupila SNG Drama Ljubljana, Foto Peter Uhan

Dramatik, scenarist, filmski režiser, pisatelj in pesnik Fernando Arrabal se je rodil v Španiji leta 1932, večino življenja pa prebiva v Franciji. Leta 1962 je skupaj z Alejandrom Jodorowskim in Rolandom Toporjem ustanovil nekakšno pozno vejo nadrealizma, panično gibanje, ki je dobilo ime po grškem bogu Panu. Za Arrabala panično gibanje ni zgolj skupina, umetniško ali literarno gibanje, temveč način življenja, ki ga usmerjajo zmešnjava, humor, groza, naključje in evforija. S filozofskega vidika temelji panika na aksiomu: »Življenje je spomin in človek naključje«.

Besedilo uprizoritve Utopia je sestavljeno iz odlomkov Arrabalove igre Fando in Lis (Fando y Lis) v prevodu avtorja koncepta in režiserja Jana Krmelja in iz besedil, ki sta jih poleg njega napisala dramaturginja in soavtorica strukture Katja Markič in Tibor Hrs Pandur, vključena pa je tudi pesem Ezre Pounda Dekle (A Girl) v prevodu Miklavža Komelja. V Utopii sledimo dvema razgrajenima zgodbama, ki predstavljata svet pred obstojem nasilja: svet pred izgonom in pred žrtvovanjem. Spremljamo nadrealistično parafrazo dveh ključnih bibličnih motivov: nasilja in spoznanja. Izgubljena in ranjena klovna Fando (Aljaž Jovanović) in Lis (Polona Juh), arhetip dvojine, skozi hkrati topel in bizaren sanjski cirkus iščeta izgubljeno mitično mesto Tar. Zanju je raj neki pretekli prostor, ki je obstajal pred vojno, zunaj njiju. V istem utopičnem prostoru spremljamo transfigurirano zgodbo Abrahama, arhetipa očeta, ki se nameni žrtvovati edinega sina, da bi s tem dokazal svojo vero in rešil svet pred vojno in propadom. Čeprav Abraham (Uroš Fürst) sina ne ubije, temveč žrtvuje ovna, to globoko zaznamuje sina Izaka (Klemen Janežič). Skozi iskanje sina, zaznamovanega z nasiljem, ki ni bilo storjeno, se razpira pokrajina odnosa dveh generacij; zgodba o nasledstvu, razumevanju preteklosti, odpuščanju in odraščanju. Na meji med življenjem in smrtjo spremlja vse štiri protagoniste neizrekljivo dekle Kora: posrednica med živim in mrtvim jih po stoletjih potovanj oživlja, da zmorejo dalje, in nenehno oživlja tudi zaprašeni mehanizem gledališkega. To iskanje generira svet. In utopično resničnost.

Režiser Utopie Jan Krmelj verjame, da je temelj in hkrati pogoj umetnosti in življenja nedovršenost – nenehno iskanje utopije, nečesa, kar je neuresničljivo in se nikoli ne izpolni. »Utopijo nam ponuja tudi gledališče, saj kot drugi, tuj prostor razpre človeku nečloveško, utopično.« Mladi režiser prepoznava najskrajnejšo utopijo prav v resničnosti in opaža, da se je koncept žrtvovanja v sodobni družbi pomaknil v bolj intimne in grozljive sfere. »Brutalnosti in objektivni resničnosti se moramo zoperstavljati z občutljivostjo in nežnostjo – ne smemo se bati lepega,« je povedal na predstavitvi Utopie v Drama Kavarni.

V procesu ustvarjanja in nastajanja uprizoritve so sodelovali mladi Krmeljevi sodelavci iz ustvarjalnega kolektiva Divina Mimesis: poleg dramaturginje in soavtorice strukture in besedila Katje Markič in soavtorja besedila Tiborja Hrsa Pandurja še scenografa in oblikovalca rekvizitov Nika Erjavec in Andrej Koruza, koreograf Žigan Krajnčan in skladatelj Gašper Torkar. Kostumografinji in oblikovalki maske sta umetnica ličenja Špela Veble ter modna [si mislil modra?] oblikovalka, stilistka in urednica Nina Jagodic. Lektor uprizoritve in urednik gledališkega lista Utopie je Arko.

PREMIERA: v petek, 23. septembra, ob 20.00.
PRVE PONOVITVE: 24., 26., 27., 28. in 29 septembra ter 1., 3., 7., 11. in 24. oktobra ob 20.00.

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]