{"id":61115,"date":"2026-03-10T11:20:09","date_gmt":"2026-03-10T10:20:09","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=61115"},"modified":"2026-03-10T11:20:51","modified_gmt":"2026-03-10T10:20:51","slug":"sovraznik-ljudstva-premijerno-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=61115","title":{"rendered":"‘Sovra\u017enik ljudstva’ premijerno u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

Na odru ljubljanske Drame po natanko 120 letih ponovno ‘Sovra\u017enik ljudstva’ Henrika Ibsena, v priredbi Viktorja Ivan\u010di\u0107a in re\u017eiji Ivice Buljana. Sezono 2025\/26 na Velikem odru SNG Drama Ljubljana nadaljujemo z uprizoritvijo drame Henrika Ibsena Sovra\u017enik ljudstva v priredbi Viktorja Ivan\u010di\u0107a in re\u017eiji Ivice Buljana. V izvirni drami je temeljni konflikt javnega \u017eivljenja razmerje med posameznikom in skupnostjo, v priredbi pa se to razmerje razpre znotraj dru\u017ebe, ki resnico formalno dopu\u0161\u010da, a jo obenem u\u010dinkovito razoro\u017ei \u2013 sli\u0161ana je, vendar brez u\u010dinka. Premieri, ki bo v soboto, 28. februarja, bodo sledile prve ponovitve: 2., 3., 4., 23., 24., 25., 26. in 28. marca 2026. ob 19.30 ter 27. marca 2026. ob 18.00.<\/strong><\/p>\n

V uprizoritvi igrajo \u010dlanice in \u010dlani igralskega ansambla Drame: Marko Mandi\u0107<\/strong>, Pia Zemlji\u010d<\/strong>, Jure Henigman<\/strong>, Klemen Jane\u017ei\u010d<\/strong>, Benjamin Krneti\u0107<\/strong>, Timon \u0160turbej<\/strong> in Matija Rozman<\/strong> ter gostujo\u010da igralka Kaja Petrovi\u010d<\/strong> in gostujo\u010di igralec Maks Dakskobler<\/strong>.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong> – Foto Toni Soprano Meneglejte \/ SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

Ivan\u010di\u0107evo priredbo Ibsenove drame (Neprijatelj naroda<\/em>) je iz hrva\u0161\u010dine prevedla \u0110ur\u0111a Strsoglavec<\/strong>; odrsko priredbo prevoda so oblikovali ustvarjalci uprizoritve. Avtorsko ekipo pod vodstvom re\u017eiserja Ivice Buljana<\/strong> sestavljajo: umetni\u0161ki svetovalec Robert Waltl<\/strong>, dramaturginja Diana Koloini<\/strong>, lektor Arko<\/strong>, scenograf Aleksandar Deni\u0107<\/strong>, kostumografinja Ana Savi\u0107 Gecan<\/strong>, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar<\/strong>, oblikovalec svetlobe Sonda 13<\/strong>, oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte<\/strong>, oblikovalka maske Julija Gongina<\/strong>, asistentki kostumografinje Ana Janc<\/strong> in Hana Tav\u010dar<\/strong>, \u0161tudijska asistentka re\u017eiserja Roza Juri\u0107<\/strong>, \u0161tudijska asistentka dramaturginje Nika \u0160o\u0161tari\u010d<\/strong> in \u0161tudijski asistent oblikovalca svetlobe Marko Rengeo<\/strong>.<\/p>\n

Henrik Ibsen je Sovra\u017enika ljudstva<\/em> napisal leta 1882, v \u010dasu ostrih polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti; drama velja za eno najradikalnej\u0161ih dram 19. stoletja. Nastala je dve desetletji pred Cankarjevo Za narodov blagor<\/em> in je \u017ee tedaj razpirala vpra\u0161anja dru\u017ebenih anomalij, moralne dvoli\u010dnosti in korupcije. Drama je za slovensko gledali\u0161\u010de posebej pomembna tudi zaradi mo\u010dnega vpliva na dramatiko Ivana Cankarja. V jedru Ibsenovega Sovra\u017enika ljudstva<\/em> je konflikt med posameznikom in ve\u010dino, med resnico in politi\u010dno pragmatiko. Ibsen je s skoraj sedemdesetimi uprizoritvami eden najpogosteje uprizarjanih dramatikov v slovenskem gledali\u0161\u010du. Sovra\u017enik ljudstva<\/em> je bil na slovenskih profesionalnih odrih doslej uprizorjen \u0161tirikrat: premiera prve slovenske uprizoritve na odru De\u017eelnega gledali\u0161\u010da v Ljubljani v re\u017eiji Franti\u0161ka Lierja je bila 30. januarja 1906. Sledile so \u0161e tri uprizoritve: v Mariboru (1922), v Celju (1970) in nazadnje v Novi Gorici (2010).<\/p>\n

V priredbi Viktorja Ivan\u010di\u0107a<\/strong> in re\u017eiji Ivice Buljana<\/strong> konflikt, ki ga je v drami obravnaval Ibsen, ne dobi zgolj sodobnega konteksta, temve\u010d razkrije druga\u010dno logiko delovanja oblasti: ne gre ve\u010d samo za spor med pogumnim posameznikom in zaslepljeno mno\u017eico, temve\u010d za vpra\u0161anje, kako sistem obvladuje tisto, kar ga ogro\u017ea.<\/p>\n

V majhnem mestu novo zdravili\u0161\u010de prina\u0161a razvoj in gospodarsko blaginjo. Zdravnik v zdravili\u0161kem kompleksu Thomas Stockmann (Marko Mandi\u0107<\/strong>) odkrije, da je voda v kopali\u0161\u010du kontaminirana in nevarna za zdravje. Prepri\u010dan, da mora mesto kompleks nemudoma zapreti in sanirati vodovod, pride v konflikt z oblastjo. Na nasprotni strani stoji njegov brat Peter Stockmann (Jure Henigman<\/strong>), ki je \u017eupan in predsednik nadzornega sveta zdravili\u0161\u010da. Zanj pomeni zaprtje finan\u010dno katastrofo, politi\u010dni \u0161kandal in izgubo ugleda. Thomasu sprva stojijo ob strani predstavniki lokalnega \u010dasopisa Ljudski poro\u010devalec \u2013 urednik Hovstad (Benjamin Krneti\u0107<\/strong>), novinar Billing (Timon \u0160turbej<\/strong>) in lastnik Aslaksen (Klemen Jane\u017ei\u010d<\/strong>), ki je tudi \u010dlan mestnega sveta. Ko postane jasno, da razkritje ogro\u017ea njihove interese, podporo umaknejo. Na Thomasovi strani ostajajo in ga podpirajo \u017eena Katarina Stockmann (Pia Zemlji\u010d<\/strong>), h\u010di Petra Stockmann (Kaja Petrovi\u010d<\/strong>) ter prijatelj Horster (Maks Dakskobler<\/strong>). Dodatno razse\u017enost konflikta vpelje Morten Kill (Matija Rozman<\/strong>), Katarinin o\u010de in poslovne\u017e, ki v razkritju prepozna neposredno gro\u017enjo lastnim finan\u010dnim interesom. Ko \u017eeli Thomas na javnem zborovanju predstaviti izsledke analize, se razprava sprevr\u017ee v glasovanje o njegovi lojalnosti mestu. Razgla\u0161en je za \u00bbsovra\u017enika ljudstva\u00ab. Ostane brez slu\u017ebe in brez zaveznikov, a vztraja pri prepri\u010danju, da je \u00bbnajmo\u010dnej\u0161i \u010dlovek na svetu tisti, ki je najbolj sam\u00ab. Resnica je znanstveno potrjena, vendar postane politi\u010dno breme. Nih\u010de ne zanika, da je voda onesna\u017eena; zanika se zgolj potreba po ukrepih. Ibsenova drama je zato tudi ostra kritika demokrati\u010dnega mehanizma, kar povzamejo Stockmannove besede: \u00bbNajnevarnej\u0161i sovra\u017enik resnice in svobode med nami je trdna ve\u010dina.\u00ab<\/p>\n

Viktor Ivan\u010di\u0107<\/strong>, znameniti hrva\u0161ki novinar in vrhunski pisatelj, ki je bil tudi sam ve\u010dkrat javno ozna\u010den kot \u00bbsovra\u017enik ljudstva\u00ab, Ibsenove drame ne aktualizira s povr\u0161inskimi posodobitvami, temve\u010d z analiti\u010dnim premikom perspektive: ne zanima ga mit o osamljenem junaku proti pokvarjeni mno\u017eici, temve\u010d vpra\u0161anje, kaj se zgodi z resnico v sistemu, ki jo zna sprejeti in prevesti v administrativni jezik ter jo s tem razgraditi. Ne gre zgolj za literarno adaptacijo, temve\u010d za delo, ki izhaja iz izku\u0161nje javnega delovanja in konflikta z oblastnimi strukturami. Boris De\u017eulovi\u0107 v gledali\u0161kem listu Ivan\u010di\u0107a opi\u0161e kot \u00bbvse\u017eivljenjskega \u017evi\u017ega\u010da iz male poletne destinacije na evropski obali in certificiranega sovra\u017enika svojega ljudstva\u00ab. Prav ta izku\u0161nja javne stigmatizacije je klju\u010dna za razumevanje njegovega branja Ibsena. Kot zapi\u0161e De\u017eulovi\u0107, Ivan\u010di\u0107 \u00bbpopravljenega in predelanega Ibsena vra\u010da Ibsenu\u00ab.<\/p>\n

Re\u017eiser Ivica Buljan<\/strong> je za gledali\u0161ki list uprizoritve povedal, da priredba \u00bbvstopa v Ibsena brez nostalgije in brez muzejske distance\u00ab. V ospredju ni ve\u010d zgolj moralni pogum posameznika, temve\u010d mehanizem, ki resnico absorbira. Resnica ni prepovedana; je dopu\u0161\u010dena, obravnavana, arhivirana \u2013 in nato nevtralizirana. V tem se po Buljanovem mnenju razkrije razlika med Ibsenovo dramatizacijo konflikta in Ivan\u010di\u0107evo analizo sistema: sodobne dru\u017ebe ne temeljijo ve\u010d predvsem na represiji, temve\u010d na prilagoditvi, odla\u0161anju in proceduralnosti. \u00bb[Thomas] Stockmann je figura resnice, ki pride prepozno \u2013 v sistemu, ki se je \u017ee nau\u010dil \u017eiveti z lastnimi protislovji.\u00ab Spopad med bratoma tako postane trk dveh racionalnosti \u2013 eti\u010dne in sistemske. Thomas Stockmann ne propade zato, ker nima prav, temve\u010d zato, ker verjame, da bo resnica sama po sebi proizvedla politi\u010dno spremembo.<\/p>\n

Dramaturginja in urednica gledali\u0161kega lista Diana Koloini<\/strong> v svojem \u010dlanku razmi\u0161lja o sodobnih globalnih konfliktih med trajnostjo in ekonomijo. V drami obravnavana onesna\u017eena voda ni ve\u010d zgolj metafora, temve\u010d stvarno dejstvo sveta, v katerem \u00bbso vsi viri na\u0161e politi\u010dne povezanosti zastrupljeni\u00ab. Konflikt presega ekologijo; zadeva sam status resnice v javnem prostoru. Ve\u010dina se ne oblikuje z argumentirano razpravo, temve\u010d z manipulacijo. Zato se Stockmannova misel o \u00bbtrdni ve\u010dini\u00ab zdi srhljivo aktualna.<\/p>\n

O avtorju priredbe<\/strong><\/p>\n

Viktor Ivan\u010di\u0107<\/strong>, rojen v Sarajevu leta 1960, \u017eivi v Splitu, je hrva\u0161ki novinar, pisatelj in humorist, najbolj znan kot soustanovitelj in urednik satiri\u010dnega tednika Feral Tribune. \u017de kot \u0161tudent elektrotehnike je objavljal prispevke v \u0161tudentskem \u010dasopisu, leta 1984 pa je opustil \u0161tudij in se posvetil profesionalnemu novinarstvu. Javnost je opozoril nase kot \u010dlan skupine Viva Lude\u017e, tria mladih humoristov \u2013 poleg Ivan\u010di\u0107a \u0161e Boris De\u017eulovi\u0107 in Predrag Luci\u0107 \u2013, ki so pisali za humoristi\u010dno prilogo splitskega \u010dasopisa Slobodna Dalmacija (Svobodna Dalmacija). Te tedenske priloge so se razvile v Feral Tribune, ki se je po tajkunskem prevzemu Slobodne Dalmacije leta 1993 in spremembi njene uredni\u0161ke politike oziroma podreditvi uradni Tu\u0111manovi politiki osamosvojil in kot samostojen tednik izhajal do leta 2008. Legendarni tednik je izstopal z levi\u010darsko usmerjenostjo, provokativnimi naslovnicami in izrazito kriti\u010dnim pristopom; kritiki pa so mu o\u010ditali neobjektivnost in \u017ealjivost, proti njegovim novinarjem je bilo spro\u017eenih veliko sodnih postopkov. \u017de v prvem letu je hrva\u0161ka oblast proti \u010dasopisu nastopila s kontroverzno obto\u017ebo pornografskosti, Ivan\u010di\u0107 sam je bil izpostavljen gro\u017enjam s smrtjo in kmalu zatem mobiliziran v hrva\u0161ko vojsko, iz katere so ga odpustili po nizu protestov iz tujine. V Feral Tribune je Ivan\u010di\u0107 objavljal redne kolumne Bilje\u017enica Robija K. <\/em>(Bele\u017enica Robija K.<\/em>), ki jih pi\u0161e tudi \u0161e danes, zbrane pa so bile objavljene v ve\u010d knjigah. Odlikujejo jih satiri\u010dni komentarji k pomembnim dru\u017ebenim in politi\u010dnim dogodkom, obravnavanim z o\u010dmi osnovno\u0161olskega u\u010denca. Ivan\u010di\u0107 pi\u0161e tudi druge novinarske prispevke, najpomembnej\u0161i so zbrani v knjigah (nazadnje Po\u0161tena<\/em> inteligencija \/Novinarstvo i duh kapitalipse\/<\/em>, 2025). Poleg tega pi\u0161e kratko prozo (zbirka pripovedk Radnici<\/em> i seljaci <\/em>\/Delavci in kmetje\/, 2014) in romane (Vita<\/em> activa<\/em>, 2005; Planinski zrak<\/em>, 2009). Za svoje novinarsko delo je Ivan\u010di\u0107 prejel \u0161tevilne nagrade, med drugim nagrado Olofa Palmeja (1998), zlato golobico za mir (Golden Dove for Peace, 2007), ki jo podeljuje IRIAD (International Research Institute and Archive for Disarmament), in leta 2023 za \u017eivljenjsko delo nagrado Otokarja Ker\u0161ovanija, ki jo podeljuje Hrva\u0161ko novinarsko dru\u0161tvo.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n