{"id":57947,"date":"2025-03-08T12:05:00","date_gmt":"2025-03-08T11:05:00","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=57947"},"modified":"2025-03-08T12:08:30","modified_gmt":"2025-03-08T11:08:30","slug":"kmecka-opera-gostovanje-narodnega-gledalisca-sarajevo-u-sng-drami-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=57947","title":{"rendered":"KME\u010cKA OPERA: gostovanje Narodnega gledali\u0161\u010da Sarajevo u SNG Drami Ljubljana"},"content":{"rendered":"

Benedek Darvas, B\u00e9la Pint\u00e9r KME\u010cKA OPERA, gostovanje Narodnega gledali\u0161\u010da Sarajevo I 21.03.2025., Veliki oder SNG Drama Ljubljana<\/strong> – Foto Velija Hasanbegovi\u0107 \/ Narodno gledali\u0161\u010de Sarajevo<\/p>\n

Narodno gledali\u0161\u010de Sarajevo se bo z znamenito\u00a0umetnino\u00a0enega najpomembnej\u0161ih mad\u017earskih gledali\u0161kih ustvarjalcev B\u00e9le Pint\u00e9rja<\/strong> in skladatelja\u00a0Benedeka Darvasa<\/strong> na Velikem odru Drame predstavilo\u00a0v\u00a0petek, 21. marca 2025., ob 19.30<\/strong>. V 70\u00a0minut trajajo\u010di uprizoritvi, ki\u00a0s posebnim balkanskim zna\u010dajem zdru\u017euje nezdru\u017eljivo, je re\u017eiral eden najbolj\u0161ih regijskih re\u017eiserjev Andr\u00e1s Urb\u00e1n<\/strong>.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio Sng Drama Ljubljana<\/a><\/strong><\/p>\n

Zgodba temelji na arhai\u010dnih motivih, s temo incesta in prikritega star\u0161evstva, zdru\u017eeno s folklornim mozaikom mad\u017earskih balad. Poroka se kot v anti\u010dni tragediji sprevr\u017ee v zlo, v sintezi dramskih in glasbenih tonov, od vzvi\u0161enega do banalnega. Te\u017eko je opredeliti slog in \u017eanr tega dela, ki se je od praizvedbe v Budimpe\u0161ti dotaknilo \u0161ir\u0161e kulturne javnosti, s sarajevsko premiero, ki je bila 17. aprila 2024,\u00a0pa je bilo prvi\u010d uprizorjeno v ju\u017enoslovanskih jezikih.\u00a0Kme\u010dko opero<\/em> zaznamujejo\u00a0liri\u010dni jezik balade in glasbeni izraz prevladujo\u010dih etnozvokov s prepletom\u00a0rocka, punka, klasike in jazza.<\/p>\n

Avtorsko ekipo ob re\u017eiserju\u00a0Andr\u00e1su Urb\u00e1nu sestavljajo dramaturginja Vedrana Bo\u017einovi\u0107<\/strong>, scenografinja in kostumografinja\u00a0Adisa Vatre\u0161 – Selimovi\u0107<\/strong>, koreograf Kriszti\u00e1n Gergye<\/strong> ter glasbena sodelavka in repetitorka\u00a0Lejla Jusi\u0107.\u00a0<\/strong><\/p>\n

V uprizoritvi dramsko besedilo od za\u010detka do konca prepevajo Sanjin Arnautovi\u0107<\/strong>, Amra Kapid\u017ei\u0107, Aldin Omerovi\u0107, Sanela Krsmanovi\u0107 – Bistrivoda, Sara Seksan, Vedrana Bo\u017einovi\u0107, Mirvad Kuri\u0107, Sanin Milavi\u0107<\/strong> in Mak \u010cengi\u0107. <\/strong>Kot glasbeniki nastopajo\u00a0Amar Be\u0161irevi\u0107, Ajnija Germi\u0107, Sara Kasap, Rastko Ze\u010devi\u0107<\/strong> in Fuad \u0160eti\u0107<\/strong>.<\/p>\n

Beseda re\u017eiserja<\/strong><\/p>\n

Eno huj\u0161ih mu\u010denj med ustvarjalnim procesom je, kadar moram napisati besede re\u017eiserja. Po eni strani bi si \u010dlovek mislil, da govorijo njegova dela, ne pa tisto okoli njih, po drugi pa vedno nastane sme\u0161na in iritantna situacija, kadar gledalci, in zdaj govorim ve\u010dinoma o tistem strokovnem delu ob\u010dinstva, kasneje zapisujejo svoje ugotovitve in vzporejajo va\u0161e besede in izjave s tistim, kar so gledali. Ti dve zadevi nikakor nista v tovrstnem sorodstvu. \u010ce gledali\u0161\u010de objavi marketin\u0161ko besedilo, je morda vseeno bolje, da se ukvarjate s tem, kar ste gledali, ne pa s tem, ali in v kolik\u0161ni meri ste naleteli na tisto, kar so pisali o predstavi. Vedno govorim o \u010dloveku, o dru\u017ebi, o na\u0161em \u017eivljenju. Po eni strani. Po drugi strani pa se ukvarjam z gledali\u0161kimi vpra\u0161anji, z vpra\u0161anji uprizarjanja, artikuliranja in ustvarjanja nekega specifi\u010dnega sveta. Kme\u010dka opera glasbeno in tematsko temelji na svojevrstnem mad\u017earskem melosu, na svojevrstnem samouni\u010devalnem trpljenju, ki v tem trenutku postaja melos in bistvo vseh folklor in etni\u010dnih blaznosti. Vsi postanemo Mad\u017eari, med jokom se radostimo in med smehom \u017ealujemo. B\u00e9la Pint\u00e9r je, na svoj posebni na\u010din, genij mad\u017earskega oziroma budimpe\u0161kega gledali\u0161kega \u017eivljenja. Je pisatelj, re\u017eiser, koreograf in izvajalec. Mislim, da je edini, ki mu je uspelo obstati tudi v teh novih \u010dasih, ko je mad\u017earska neodvisna scena tako reko\u010d izbrisana. Njemu je uspelo, da je svoje gledali\u0161\u010de obdr\u017eal \u017eivo, obiskano in financirano od gledalcev. Vstopnice za njegove predstave je skoraj nemogo\u010de dobiti. Je kriti\u010den, bole\u010d in poeti\u010den. Kme\u010dka opera je blasfemija opere in vse tako imenovane resne umetnosti, vendar pa naniza in predstavi to\u010dno tiste univerzalne vrednote, s katerimi se ukvarja velika umetnost. V \u010dasu, ko se etni\u010dnost razgla\u0161a za esenco nacionalne identitete, nacionalna ali verska identiteta pa za \u00a0najvi\u0161jo od vsega. Le da Kme\u010dka opera to po\u010dne na svoj kmetavzarski, svobodnja\u0161ki in nemistificirani na\u010din, govore\u010d tisto, kar je res, in smejo\u010d se tako drugim kot sebi. Ali smo hinavski, je na\u0161a dru\u017eba hinavska? Ja, je. Ali skrivamo grehe preteklosti? Skrivamo jih. Ali ustvarjamo breme za vse prihodnje generacije? Ustvarjamo ga. Ali se sovra\u017eimo? Sovra\u017eimo se. Ali smo nesre\u010dni? Ja, smo. Ali je problem, \u010de govorimo o svoji nesre\u010di? Problem je. Ali so na\u0161a dru\u017eba, oblast, politika, dr\u017eavna in dru\u017ebena infrastruktura promiskuitetne in incestoidne? Ja, so. Ali nam pride na misel, ko vse to vidimo in se soo\u010dimo z dejstvi, stavek: Mati, ljuba mati, zakaj si me rodila? Ja, pride.<\/p>\n

O re\u017eiserju\u00a0Andr\u00e1su Urb\u00e1nu<\/strong><\/p>\n

Gledali\u0161ki re\u017eiser Andr\u00e1s Urb\u00e1n se je rodil leta 1970 v Senti. \u017de pred \u0161tudijem je pri 17 letih ustanovil prve gledali\u0161ke delavnice in skupino Iowa. Po srednji \u0161oli je \u0161tudiral re\u017eijo na Umetni\u0161ki akademiji v Novem Sadu v razredu profesorja Vlatka Gili\u0107a. Sredi devetdesetih je prekinil \u0161tudij, ki ga je pet let kasneje nadaljeval v razredu profesorja Bore Dra\u0161kovi\u0107a. V za\u010detku 21. stoletja je s podporo segedinskega MASZK in lastnega ansambla ustvarjal tudi neodvisne gledali\u0161ke uprizoritve. Leta 2000 je diplomiral, pet let kasneje pa je postal direktor gledali\u0161\u010da v Subotici.<\/p>\n

Od leta 2005 je bil direktor Mad\u017earskega mestnega gledali\u0161\u010da Dezs\u00f6 Kosztol\u00e1ny v Subotici, aprila 2023 pa je bil imenovan za direktorja Novosadskega gledali\u0161\u010da.<\/p>\n

V svoji karieri je re\u017eiral dela B\u00fcchnerja, Shakespeara, Dukovskega, Arrabala, Becketta in mnogih drugih ter ustvaril \u0161tevilne uprizoritve na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije. Leta 2009 je ustanovil tudi mednarodni in regionalni festival sodobnega gledali\u0161\u010da Desire Central Station. Delal je v Novem Sadu, vodil umetni\u0161ke delavnice v Romuniji in re\u017eiral ve\u010d kot 40 uprizoritev v produkciji gledali\u0161kih hi\u0161 v Ni\u0161u, Novem Sadu, Beogradu, Segedu, Bitoli, Ljubljani \u2026 Urb\u00e1n je avtor kratkih filmov Nih\u010de in nekdo<\/em>, Steklo, Kot da nas ni bilo<\/em>. Napisal je knjigo zgodb Partizan ob zori. \u017divi in \u200b\u200bdela v Subotici.<\/p>\n

\n

Kako do Drame na Litostrojski 56<\/strong><\/p>\n

Z MESTNIM AVTOBUSOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0\u00a0Na postajali\u0161\u010du I.C. \u0160i\u0161ka<\/strong>\u00a0ustavlja avtobus \u0161t. 18.<\/strong> Na kon\u010dnem postajali\u0161\u010du Litostroj\u00a0<\/strong>ustavljata avtobusa \u0161t. 3 in 3B<\/strong>.<\/p>\n

Vsak ve\u010der, ko so na sporedu predstave, liniji 3 in 3B (z napisom Drama Litostroj<\/em>) iz sredi\u0161\u010da mesta podalj\u0161ata vo\u017enjo do postajali\u0161\u010da Svet metra\u017ee<\/strong>, ki je 20 m pred vhodom v Dramo.<\/p>\n

Po predstavi:\u00a0<\/strong>Po zaklju\u010dku predstav vozi do sredi\u0161\u010da mesta\u00a0mestni avtobus, namenjen samo obiskovalcem Drame (z napisom Drama<\/em>). Izpred vhoda v Dramo na Ulici Alme Sodnik odpelje ob: 21.45, 22.20, 22.45 <\/strong>in 23.15<\/strong> v smer: Ulica Alme Sodnik \u2013 Gori\u0161ka \u2013 Litostrojska \u2013 Celov\u0161ka \u2013 Slovenska \u2013 A\u0161ker\u010deva. Avtobus ustavlja samo za izstop gledalcev, ne sprejema drugih potnikov.<\/p>\n

S KOLESOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0<\/strong>Pri vhodu v Malo Dramo\u00a0je\u00a0stojalo\u00a0za parkiranje koles.<\/p>\n

Z AVTOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0Brezpla\u010dno parkiranje ob Drami in na ozna\u010denih mestih ob okoli\u0161kih stavbah.\u00a0Ob stavbi\u00a0so tudi parkiri\u0161\u010da\u00a0Avant2Go\u00a0<\/strong>z elektri\u010dnimi polnilnicami.<\/p>\n

Blagajna Drame deluje na dveh lokacijah<\/strong><\/p>\n

Vstopnice so na voljo v spletni prodaji na drama.kupikarto.si<\/a> in pri blagajni Drame, ki deluje na dveh lokacijah
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0v prostorih blagajne SNG Opera in balet Ljubljana na \u017dupan\u010di\u010devi 1 (delovni \u010das: od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00),
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0uro pred predstavo ali drugo prireditvijo pa deluje tudi blagajna na Litostrojski 56.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n