{"id":57534,"date":"2025-01-14T18:59:32","date_gmt":"2025-01-14T17:59:32","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=57534"},"modified":"2025-01-14T18:59:32","modified_gmt":"2025-01-14T17:59:32","slug":"premijera-predstave-bog-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=57534","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘Bog’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

V Mali Drami bo prvi\u010d pri nas uprizorjena Schirachova drama Bog, ki obravnava aktualno vpra\u0161anje zdravni\u0161ke pomo\u010di pri umiranju I Premiera 17.01.2025.<\/strong><\/p>\n

Prva slovenska uprizoritev leta 2020 napisane drame znanega nem\u0161kega odvetnika in pisatelja Ferdinanda von Schiracha Bog<\/em> <\/strong>v re\u017eiji Petra Petkov\u0161ka<\/strong> bo premierno za\u017eivela v petek, 17. januarja<\/strong>, ob 20.00 v Mali Drami. Prve ponovitve bodo na sporedu 18., 20., 21. in 22. januarja 2025.<\/strong> ter 3., 19., 20. in 22. februarja 2025. ob 20.00.<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong><\/p>\n

V prvi slovenski uprizoritvi\u00a0Schirachove\u00a0vznemirljive\u00a0in provokativne\u00a0drame\u00a0igrajo Maja Sever, Ivo Ban <\/strong>k. g., Barbara \u017defran, Ma\u0161a Derganc, Pia Zemlji\u010d, Veronika Drolc, Primo\u017e Vrhovec<\/strong> k. g. in Sa\u0161a Tabakovi\u0107. <\/strong>Dramo je iz nem\u0161\u010dine prevedla Mojca Kranjc, <\/strong>avtorji priredbe prevoda so ustvarjalci uprizoritve. Avtorsko ekipo pod vodstvom re\u017eiserja Petra Petkov\u0161ka <\/strong>sestavljajo dramaturginja Eva Kra\u0161evec, <\/strong>lektor Arko, <\/strong>avtor videa Urban Zorko, <\/strong>scenografinja Sara Slivnik, <\/strong>kostumografinja in oblikovalka maske Gordana Bobojevi\u0107,<\/strong> skladatelj Peter \u017dargi, <\/strong>oblikovalec svetlobe Dani \u017dor\u017e <\/strong>in asistentka re\u017eiserja (\u0161tudijsko) Lucija Trobec.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Igra Bog<\/em> odpira pomembna vpra\u0161anja sodobne bioetike: Komu pripada \u010dlovekovo \u017eivljenje? Lahko posameznik sam odlo\u010da o svoji smrti? Ali mu je pri tem dru\u017eba dol\u017ena pomagati? In \u0161e bolj konkretno, ali mu pri tem mora pomagati zdravnik? Schirach \u2013 mojster konverzacije in ubesedovanja eti\u010dnih dilem \u2013 filozofsko razpravo o smislu bivanja spretno zakodira v debato na temo samomora z zdravni\u0161ko asistenco, trenutno aktualno tako v Nem\u010diji kot tudi v Sloveniji in drugod po svetu. Tako Bog <\/em>slavnega berlinskega odvetnika \u2013 znanega po \u0161tevilnih razvpitih primerih, na podlagi katerih je napisal ve\u010d zbirk napetih in tudi izjemno uspe\u0161nih kratkih zgodb ter tudi pri nas uprizorjeno igro Teror<\/em> \u2013 [tako]\u00a0ponuja argumentirano razpravo in predstavitev razli\u010dnih strokovnih vidikov, ki so klju\u010dni za celovito razumevanje in presojanje te izjemno kompleksne in eti\u010dno ob\u010dutljive teme. Ob tem, ko spremljamo fiktivni primer iz Nem\u010dije, se ponovno spra\u0161ujemo o na\u0161em odnosu do pomo\u010di pri umiranju, o kateri smo se opredeljevali na posvetovalnem referendumu junija lani.<\/p>\n

Schirachova igra se ne osredoto\u010da na samo vpra\u0161anje legalizacije evtanazije, ki je v ekspoziciji igre na\u010delno \u017ee razre\u0161eno, temve\u010d poudarja predvsem vpra\u0161anje, ali mora \u010dloveku pri tem dejanju s preparati pomagati zdravnik. Klju\u010dna za samo izhodi\u0161\u010de igre je siva cona, v kateri je zastalo pravno urejanje tega podro\u010dja v Nem\u010diji. Osrednji dogodek igre predstavlja seja tamkaj\u0161njega eti\u010dnega sveta na pobudo Richarda G\u00e4rtnerja, prosilca za pred\u010dasno smrt. Oseminsedemdesetletni protagonist igre ni ne fizi\u010dno bolan niti nima psihi\u010dnih te\u017eav. Za sabo pa ima te\u017eko izku\u0161njo po\u010dasnega in bole\u010dega umiranja za rakom soproge Elisabeth, ki se je v najte\u017ejem obdobju bolezni obrnila na zdravnike, naj ji pomagajo umreti, a njene pro\u0161nje niso usli\u0161ali. Za pomo\u010d pri kon\u010danju \u017eivljenja je prosila tudi svojega mo\u017ea, Richarda, ki ji ni niti znal niti zmogel pomagati. Po teh dogodkih je zanj njegovo \u017eivljenje izgubilo vsakr\u0161en smisel. Razprava v duhu dokumentarnega gledali\u0161\u010da oziroma svojevrstne sodne drame poleg protagonista vklju\u010duje njegovo zdravnico, odvetnika, izvedence za podro\u010dje medicinske stroke, teologije in prava ter \u010dlanico eti\u010dnega sveta. Debata, ki jo vodi predsednica eti\u010dnega sveta, je razvejena in zajema \u0161tevilne vidike, ki korespondirajo tudi s trenutno dru\u017ebeno razpravo pri nas.<\/p>\n

Odlo\u010ditve za uprizoritev igre Bog<\/em> v Drami, ki v svoje sredi\u0161\u010de postavlja posameznika in njegovo do\u017eivljanje, je bila sprejeta \u00bbprav zaradi aktualnosti tematike in temeljnega odmika, ki ga omogo\u010da dejstvo, da v igri sledimo nem\u0161kemu primeru. Ta odmik se zdi klju\u010den zlasti zaradi ideolo\u0161ke polarizacije, ki obremenjuje to tematiko v slovenskem javnem diskurzu, saj igra usmerja pogled na kakovost in mnogoplastnost razprave brez namena dokon\u010dnih sklepov,\u00ab je v gledali\u0161kem listu uprizoritve zapisala dramaturginja prve slovenske uprizoritve Eva Kra\u0161evec<\/strong>. Konverzacijsko dramo Bog<\/em> pa je opisala kot \u00bbkonglomerat razli\u010dnih strokovnih stali\u0161\u010d, ki si sledijo v zastavljenem in dobro premi\u0161ljenem vrstnem redu od pravnega prek zdravni\u0161kega vse do teolo\u0161kega mnenja\u00ab.<\/p>\n

Re\u017eiser uprizoritve Peter Petkov\u0161ek<\/strong> je v repertoarni napovedi Boga<\/em> razmi\u0161ljal o vpra\u0161anjih: \u00bbKaj za dru\u017ebo pomeni uzakonjena evtanazija v tak\u0161ni ali druga\u010dni obliki? Gre za splo\u0161en napredek \u010dlove\u0161tva in civilizacijskih zmo\u017enosti ali za moralno in pravno sporne postopke, ki kr\u0161ijo zdravni\u0161ke in druge eti\u010dne nazore? Je prav ali ne, da dru\u017eba nudi smrt kot legitimno \u2018zdravljenje\u2019 nekaterih oblik trpljenja ali naveli\u010danja? In \u010de jo nudi, ali so do nje upravi\u010deni le tisti, ki neznosno in neozdravljivo trpijo, ali tudi vsi, ki se za to odlo\u010dijo iz drugih na videz nerazumljivih razlogov, ne glede na sicer\u0161nje zdravstveno stanje ali starost? Vseh teh vpra\u0161anj se loti drama Bog<\/em> v obliki eti\u010dnega posveta, na katerem se predstavijo razli\u010dni vidiki in mnenja. Enostavnega ali absolutnega odgovora ni in hitro se zavemo, da se v resnici pogovarjamo o \u0161ir\u0161ih konceptih: kaj je to svobodna volja, kaj pomeni trpljenje, kako se meri vrednost \u017eivljenja?\u00ab<\/p>\n

Iz gledali\u0161kega lista<\/span><\/strong><\/p>\n

Eva Kra\u0161evec,\u00a0Razmislek o \u017eivljenju in smrti <\/em>(odlomek)<\/strong>
\nVpra\u0161anje kon\u010devanja \u017eivljenja je tema, ki jo izrazito izziva predvsem osebna izku\u0161nja in ki je obi\u010dajno povezana z do\u017eivljanjem umiranja bli\u017enjega \u010dloveka. Zato uprizoritev postavlja v samo sredi\u0161\u010de posameznika, v tem primeru protagonista Richarda G\u00e4rtnerja in njegovo do\u017eivljanje. Gledali\u0161\u010de si lahko dovoli vpogled v glavo in v srce \u010dloveka, ki je izgubil smisel svojega obstoja. Gledalec si lahko dovoli stopiti na pot razumevanja, \u010deprav se zdi, da drugega ne bomo nikoli razumeli v jedro njegove biti. In mi vsi si lahko dovolimo svoboden in argumentiran razmislek o temi, ki se pravzaprav dotika nas vseh.
\nDr. Eva Kra\u0161evec<\/strong> je dramaturginja v SNG Drama Ljubljana, dramaturginja uprizoritve Bog in urednica gledali\u0161kega lista uprizoritve.<\/em><\/span><\/p>\n

Friderik Klampfer,\u00a0\u00bbNaredi(mo), da bo prav\u00ab<\/em> (odlomek)<\/strong>
\nIz izpraznjenega \u017eivljenja, ki je zanj izgubilo sleherni smisel in vrednost, i\u0161\u010de G\u00e4rtner zase bli\u017enjico, zasilni izhod, ki ga brez\u010dutna zakonodaja in nerazumevajo\u010d zdravstveni sistem njegovi v mukah umirajo\u010di \u017eeni nista bila pripravljena omogo\u010diti. Ravno toliko kot \u017eelja, da bi se znebil neznosnega bremena, v kakr\u0161no se je pretvorilo njegovo \u017eivljenje, ga v tem donkihotskem boju s sistemom poganja ob\u010dutek dol\u017enosti, \u017eelja po poravnavi dolga. Ta dolg ni zgolj oseben, je tudi skupen, generacijski. Je dolg do vseh, ki bi hoteli svoje \u017eivljenje kon\u010dati, ker je \u017ee zdavnaj prenehalo biti dar in je zdaj postalo neznosno breme. Ne pod kolesi vlakov, na tramovih skednjev ali na tlakovcih neboti\u010dni\u0161kih platojev, temve\u010d spokojno, po ganljivem slovesu od bli\u017enjih, v njihovi dru\u017ebi in po mo\u017enosti z njihovim blagoslovom. Naredimo, da bo prav. Ker tako kot je zdaj, prav gotovo ni prav.
\nDr. Friderik Klampfer<\/strong> je slovenski filozof in bioetik. Predava etiko, politi\u010dno in socialno filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.<\/em><\/p>\n

Ivana Mandari\u0107,\u00a0Kdo je bog?<\/em> (odlomek)<\/strong>
\n(\u2026) kako lahko opredelimo sporo\u010dilno vrednost dramskega besedila Bog?<\/em> \u010ce bomo do\u017eivljali obup in \u010dutili \u017eeljo po smrti, naj nam dru\u017eba pomaga pri uresni\u010ditvi te \u017eelje? Ali pa naj se usmerimo k izbolj\u0161anju socialnih okoli\u0161\u010din in brezpogojno zagovarjamo vrednost \u017eivljenja? Te\u017eko si predstavljam \u017eivljenje v dru\u017ebi, ki se je odrekla svoji dol\u017enosti za\u0161\u010dititi \u017eivljenje. Opozicija med pravicami posameznikov do odlo\u010danja o lastnem \u017eivljenju in brezpogojnim vrednotenjem \u017eivljenja kot tak\u0161nega s strani dru\u017ebenih institucij mora vzdr\u017eati. Ta nere\u0161ljiva napetost se odli\u010dno poka\u017ee v dramski repliki: \u00bbPravni red dr\u017eavljana ne sme patronizirati. Ne more pa biti naloga dr\u017eave, da pomaga pri samomoru.\u00ab
\nIvana Mandari\u0107<\/strong> je magistra socialne antropologije, individualna, partnerska in skupinska psihoterapevtka ter predsednica strokovnega odbora Dru\u0161tva za transakcijsko analizo Slovenije.<\/em><\/p>\n

Roman Globokar,\u00a0Bog <\/em>(odlomek)<\/strong>
\nDrama Bog <\/em>prihaja v slovenski prostor v \u010dasu, ko se pripravlja zakonska ureditev pomo\u010di pri kon\u010danju \u017eivljenja. Odlika drame je, da se ne postavi ne na eno ne na drugo stran, ampak osvetljuje zahtevno vpra\u0161anje z razli\u010dnih zornih kotov in spodbuja gledalca k oblikovanju lastnega stali\u0161\u010da. Mo\u010d umetni\u0161ke govorice je, da gre onkraj neposredne argumentirane razprave in nas s svojim celostnim pristopom dvigne nad zacementiranost na\u0161ih vnaprej\u0161njih odlo\u010ditev, v nas budi kan\u010dke dvoma ob soo\u010danju s \u0161ibkimi to\u010dkami na\u0161ih stali\u0161\u010d ter nas odpira za globlje razmi\u0161ljanje o temeljnih vpra\u0161anjih na\u0161ega bivanja.
\nDr. Roman Globokar<\/strong> je katoli\u0161ki duhovnik, profesor moralne teologije na Teolo\u0161ki fakulteti Univerze v Ljubljani in \u010dlan Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko.<\/em><\/p>\n

Rok Berlot,\u00a0Pogled iz zdravni\u0161ke prakse<\/em> (odlomek)<\/strong>
\nZadr\u017eanost zdravni\u0161tva ob pobudah za uveljavitev postopkov evtanazije in asistiranega samomora ni nepri\u010dakovana. Pomisleki ne izvirajo zgolj iz Hipokratove prisege, saj se je vsebina zdravni\u0161ke zaobljube v preteklosti \u017ee spreminjala. Klju\u010dni zadr\u017eki izhajajo iz dobrega poznavanja razmer v zdravstvu. Dodatek posegov z namenom skraj\u0161anja pacientovega \u017eivljenja v nabor medicinskih storitev bi lahko bistveno vplival na odnos med pacientom in zdravnikom in v vsakodnevno klini\u010dno prakso vnesel \u0161tevilne eti\u010dne dileme. Zaradi svoje vpetosti v dru\u017ebo medicina ni odvisna zgolj od prebojev v naravoslovju, temve\u010d se razvija tudi skladno z dru\u017ebenimi spremembami. Tako kot imamo zdravniki razli\u010dne verske, politi\u010dne in eti\u010dne nazore, tudi na\u0161i intimni pogledi na evtanazijo in asistirani samomor niso povsem enaki. Do ureditve podro\u010dja pomo\u010di pri kon\u010danju \u017eivljenja pri neznosno trpe\u010dih bi morali priti s \u0161iroko javno razpravo med vsemi dele\u017eniki in v iskanju konsenza bi bilo treba upo\u0161tevati tudi stali\u0161\u010da zdravstvenih delavcev. Ob tem pa moramo imeti vseskozi pred o\u010dmi, da \u017ee poznamo in tudi izvajamo zelo u\u010dinkovite postopke za prepre\u010devanje in laj\u0161anje trpljenja. Od odlo\u010devalcev je treba zahtevati, da so ti postopki vselej na voljo vsakomur, ki jih potrebuje.
\nDr. Rok Berlot<\/strong> je specialist nevrolog s Klini\u010dnega oddelka za bolezni \u017eiv\u010devja v UKC Ljubljana in predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.<\/em><\/p>\n

Luka Mi\u0161i\u010d,\u00a0Pravica umreti<\/em> (odlomek)<\/strong>
\nNe prepri\u010dujem vas, da podprete uzakonitev pravice do zdravni\u0161ke pomo\u010di pri samomoru in \u00a0pravice do evtanazije. Prva<\/strong> pomeni sodelovanje zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca v postopku zdravni\u0161ke pomo\u010di pri umiranju (angl. medically assisted dying<\/em>) najkasneje do trenutka pacientovega samomora. Zavezuje ga na primer, da priskrbi pacientu smrtonosno u\u010dinkovino za zau\u017eitje ali nastavi tehni\u010dni pripomo\u010dek za injiciranje, s katerim si pacient smrtonosno u\u010dinkovino sam vbrizga v telo. Od konkretne ureditve je odvisno, do katerega trenutka zdravnik ali drug zdravstveni delavec v postopku tudi dejansko sodeluje in v katerem trenutku pacient ostane sam ali z osebami, ki jih je izbral, da so ob njem, ko si vzame \u017eivljenje. Druga<\/strong> pomeni usmrtitev na zahtevo, npr. z vnosom smrtonosne u\u010dinkovine v pacientovo telo z injekcijo, ki jo po pacientovi volji uporabi zdravstveno osebje. V besedilu predstavljam v strokovni razpravi prevladujo\u010de pravne ali s pravom povezane argumente, ki govorijo v prid urejanja ali v prid prepovedovanja zdravni\u0161ke pomo\u010di pri umiranju. Le redkeje se obra\u010dam h konkretni zakonski ureditvi, s katero sem sam mo\u010dno zaznamovan. Kljub temu pa ste\u017eka nastopam povsem objektivno, saj uzakonitev pravice podpiram, s tem pa ho\u010de\u0161 no\u010de\u0161 nastopam v vlogi zagovornika dopustitve zdravni\u0161ke pomo\u010di pri umiranju
\nDr. Luka Mi\u0161i\u010d<\/strong> je docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in soavtor predloga Zakona o pomo\u010di pri prostovoljnem kon\u010danju \u017eivljenja.<\/em><\/p>\n

\n

V nadaljevanju sezone 2024\/25 sledijo \u0161e tri premiere \u2026<\/strong><\/p>\n

Marec bo v znamenju prve koprodukcije SNG Drama Ljubljana<\/strong> in SNG Opera in balet Ljubljana<\/strong>. Na odru ljubljanske Opere bo premierno uprizorjeno eno najslovitej\u0161ih del 20. stoletja Opera za tri gro\u0161e<\/em> Bertolta Brechta<\/strong> in Kurta Weilla<\/strong>. Edinstveno zmes dramskega in glasbenega gledali\u0161\u010da bo re\u017eirala Mateja Kole\u017eni<\/strong>k, ki se k nam z evropskih odrov vra\u010da po ve\u010d kot desetih letih. Sezono 2024\/25 bo na Velikem odru Drame sklenila aktualna in eksplozivna dru\u017ebenokriti\u010dna igra Roberta Ickeja Zdravnica<\/em><\/strong>, s katero bomo v Drami ponovno pozdravili re\u017eiserja Martina Ku\u0161eja<\/strong>, nekdanjega direktorja gledali\u0161\u010d Residenztheater v M\u00fcnchnu in Burgtheater na Dunaju.
\nSezono 2024\/25 v Mali Drami bo aprila 2025 sklenila znamenita drama Tennesseeja Williamsa Tramvaj Po\u017eelenje<\/em><\/strong> v re\u017eiji Nine \u0160orak<\/strong>.<\/p>\n

\n

Kako do Drame na Litostrojski 56<\/strong><\/p>\n

Z MESTNIM AVTOBUSOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0Na postajali\u0161\u010du I.C. \u0160i\u0161ka<\/strong> (na drugi strani Ulice Alme Sodnik, nasproti vhoda v Dramo) ustavlja avtobus \u0161t. 18.\u00a0<\/strong>Na kon\u010dnem postajali\u0161\u010du Litostroj<\/strong> (pet minut hoje po Litostrojski cesti proti vhodu v Dramo na Ulici Alme Sodnik) ustavljata avtobusa \u0161t. 3 in 3B.<\/strong><\/p>\n

Med 18.30 in 19.30 liniji 3 in 3B (z napisom Drama Litostroj<\/em>) vsak ve\u010der podalj\u0161ata vo\u017enjo do postajali\u0161\u010da Svet metra\u017ee, ki je 20 m pred vhodom v Dramo na isti strani ulice.<\/p>\n

Po predstavi:\u00a0<\/strong>Po zaklju\u010dku predstav vozi do sredi\u0161\u010da mesta poseben mestni avtobus, namenjen samo obiskovalcem Drame (z napisom Drama<\/em>). Izpred vhoda v Dramo na Ulici Alme Sodnik odpelje ob: 21.45, 22.20, 22.45 <\/strong>in 23.15<\/strong> v smer: Ulica Alme Sodnik \u2013 Gori\u0161ka \u2013 Litostrojska \u2013 Celov\u0161ka \u2013 Slovenska \u2013 A\u0161ker\u010deva. Avtobus ustavlja samo za izstop gledalcev, ne sprejema drugih potnikov.<\/p>\n

S KOLESOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0<\/strong>Pri vhodu v Malo Dramo\u00a0je\u00a0stojalo\u00a0za parkiranje koles.<\/p>\n

Z AVTOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0Brezpla\u010dno parkiranje ob Drami in na ozna\u010denih mestih ob okoli\u0161kih stavbah. Ob stavbi L56 so tudi parkiri\u0161\u010da Avant2Go <\/strong>z elektri\u010dnimi polnilnicami.<\/p>\n

Blagajna Drame deluje na dveh lokacijah<\/strong><\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0v prostorih blagajne SNG Opera in balet Ljubljana na \u017dupan\u010di\u010devi 1 (delovni \u010das: od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00),
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0uro pred predstavo ali drugo prireditvijo pa deluje tudi blagajna na Litostrojski 56.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n