{"id":54400,"date":"2024-02-25T18:16:13","date_gmt":"2024-02-25T17:16:13","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=54400"},"modified":"2024-02-25T18:16:13","modified_gmt":"2024-02-25T17:16:13","slug":"premijera-predstave-ameriski-sen-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=54400","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘Ameri\u0161ki sen’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

Predzadnja\u00a0uprizoritev programa Male Drame v\u00a0sezoni\u00a02023\/24 bo drama\u00a0Ameri\u0161ki sen<\/em>\u00a0ameri\u0161kega dramatika\u00a0Edwarda Albeeja v re\u017eiji Igorja Pisona. Premiera \u0161ele druge slovenske uprizoritve te znamenite igre\u00a0bo\u00a0v sredo, 13. marca 2024., ob 20.00,.<\/strong><\/p>\n

Albee je\u00a0Ameri\u0161ki sen<\/em>\u00a0napisal leta 1961, drama pa je bila v\u00a0Sloveniji prvi\u010d uprizorjena \u017ee leta 1963 v re\u017eiji \u017darka Petana (na t. i. Komornem odru ljubljanske Drame), le slabi dve leti po ameri\u0161ki krstni uprizoritvi. Tudi Albeejevo najznamenitej\u0161e delo,\u00a0Kdo se boji Virginie Woolf?<\/em>\u00a0(1962), je bilo pri nas uprizorjeno z manj kot dveletnim zamikom (v re\u017eiji Mileta Koruna, prav tako v Drami). Albeejeva dela \u2013 poleg \u017ee omenjenih \u0161e\u00a0Zgodba o \u017eivalskem vrtu<\/em>,\u00a0Ob\u010dutljivo ravnovesje<\/em>,\u00a0Vrt<\/em>,\u00a0Gospa iz Dubuqua<\/em>,\u00a0Tri visoke \u017eenske<\/em>\u00a0in\u00a0Koza ali kdo je Silvija?<\/em>\u00a0\u2013 so bila na na\u0161ih profesionalnih odrih uprizorjena \u017ee ve\u010d kot dvajsetkrat.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/a> – Edward Albee, Ameri\u0161ki sen, re\u017eiser \u017darko Petan, Komorni oder ljubljanske Drame, premiera 19. januarja 1963, Kri\u017eanke, Vite\u0161ka dvorana. Foto: Vlastja Simon\u010di\u010d; vir: Ikonoteka SLOGI \u2013 Gledali\u0161ki muzej.<\/p>\n

Prva (in vse do danes tudi edina) slovenska uprizoritev\u00a0Ameri\u0161kega sna<\/em>\u00a0<\/strong>(1963) je bila vsebinsko <\/strong>in strukturno zametek Male Drame<\/strong>.\u00a0Program Male Drame, ki v okviru\u00a0SNG Drama Ljubljana deluje \u017ee \u0161est desetletij, bo imel\u00a0samostojno dvorano tudi v okviru\u00a0nadomestnih\u00a0prostorov na Litostrojski cesti 56. Po zaklju\u010deni celoviti prenovi SNG Drama Ljubljana bo Mala Drama delovala v novi\u00a0in povsem druga\u010dni dvorani, kot jo poznamo danes.<\/p>\n

\n

SLOGI in Drama<\/strong>, 29. 2. 2024. ob 18.00
\nPredavanje, naslovljeno\u00a0Ameri\u0161ki sen in antiameri\u0161ki sentiment: zgodnja recepcija Edwarda Albeeja v evropskih socialisti\u010dnih dr\u017eavah<\/strong><\/em><\/a>,\u00a0 organizirata\u00a0Slovenski gledali\u0161ki in\u0161titut in SNG Drama Ljubljana.<\/p>\n

Dr. Matic\u00a0Kocijan\u010di\u010d<\/strong>, raziskovalec\u00a0in kustos\u00a0Slovenskega gledali\u0161kega in\u0161tituta, bo predaval o razli\u010dnih\u00a0odtenkih\u00a0tega interpretativnega okvira, od njegovih najizrazitej\u0161ih potez v Sovjetski zvezi prek variacij na \u010ce\u0161koslova\u0161kem, Poljskem in v Bolgariji, vse do posebnosti jugoslovanske in slovenske recepcije. Ob pomo\u010di fotografskega in arhivskega gradiva Gledali\u0161kega muzeja bo predstavil razvoj slovenske odrske in kriti\u0161ke recepcije Albeejeve dramatike.\u00a0Brezpla\u010dne vstopnice<\/strong>\u00a0za predavanje, ki bo v\u00a0sredo, 29. februarja<\/strong>, ob 18.00 v Drama Kavarni,\u00a0so na voljo pri blagajni Drame (ob delavnikih od 14.00 do 20.00, ob sobotah od 18.00 do 20.00, uro pred predstavo ali drugim dogodkom).<\/p>\n

\n

Edward Albee, ki je sam priznal, da se je za marsikateri prizor zgledoval po Ionescu, razvija igro\u00a0Ameri\u0161ki sen<\/em>\u00a0po koordinatah gledali\u0161\u010da absurda. Motrenje sodobne dru\u017ebe z optiko\u00a0absurda<\/em>\u00a0me zadnja leta zelo zanima. Prepri\u010dan sem, da lahko na ta na\u010din preizpra\u0161amo samoumevnosti in na\u0161e ustaljene navade \u2013 ki so po ve\u010dini prave razvade. Gledali\u0161\u010da absurda ne vidim kot nosilca nonsensa, ravno nasprotno. Navidezna svoboda kapitalisti\u010dne dru\u017ebe, ki nas omamlja z razko\u0161jem izbir in mo\u017enosti, je sestavljena z umetnimi konstrukti, ki nas prepri\u010dujejo o obstoju enega smisla. Dana\u0161nja dru\u017eba je kompleksna, ni pa komplicirana. \u017dal se v\u010dasih res zdi taka, saj se soo\u010damo z njo zelo povr\u0161insko ali banalno. \u017delimo si nekak\u0161en odmor od vsega, ker je res\u00a0vsega preve\u010d.<\/em>\u00a0V dru\u017ebi pospe\u0161evanja, v kateri se vse odvija vse hitreje, \u0161e vedno\u00a0ni \u010dasa<\/em>\u00a0za marsikaj: predvsem za razmislek. V dru\u017ebi, v kateri smo vsi povezani v prepletu infosfere, je osamljenost dosegla zenit. Odnos do jezika je zabredel v prednajstni\u0161ko obdobje s formulacijami, kot je \u00bboboro\u017eena humanitarna akcija\u00ab \u2013 najpodlej\u0161i oksimoron zadnjega dvajsetletja.<\/p>\n

Manj nevarni, a vseeno absurdni so obla\u010dki, navidezno nedol\u017eni, eteri\u010dni prostori, v katerih lahko shranimo svoje \u017eivljenjsko pomembne podatke (od chatov do vseh selfijev in kratkih videoposnetkov). Da jih hranimo na zelo konkretnih stre\u017enikih, ki goltajo ogromno koli\u010dino energije, se nas ne ti\u010de. Na\u0161 okoljski odtis vzbuja skrb, ker si no\u010demo omejiti udobja. Idejo svobode vidimo prav v udobnosti. Vsakodnevno soo\u010danje s svetom, kakr\u0161nega smo zgradili, je ko\u0161\u010dek absurda, ki si ga ne priznavamo. Sebi\u010dna in prikrito narcisoidno nastrojena dru\u017eba: je \u0161e pripravljena stopiti v dialog? Kak\u0161en pomen ima ta beseda, danes, tudi za igralce? Ve\u010dina publike je navajena na to, da je videna, gledana, opazovana; vsi nastopajo. Kaj bomo mi gledali\u0161\u010dniki z na\u0161o ubogo \u010detrto steno? Morda bo treba \u0161e njo restavrirati. O igri\u00a0Ameri\u0161ki sen<\/em>\u00a0je Albee zapisal, da prina\u0161a \u00bbpogled na ameri\u0161ko sceno, napad na zamenjavo resni\u010dnih vrednot v dru\u017ebi za narejene, obsodbo samozadovoljstva, krutosti, demaskulinizacije in votlosti ter zavzema stali\u0161\u010de zoper misel, da je vse v tej na\u0161i izmuzljivi de\u017eeli v najlep\u0161em redu\u00ab. Ob branju teksta sem pomislil: morda je \u017ee klasik? Klasikov ne prebiramo \u2013 kot vemo, oni razbirajo nas. Kaj lahko dose\u017eemo z njegovim tekstom, danes? Morda je Albee tudi v tem zelo dobro povzel: \u00bbAli lahko ta igra koga u\u017eali? Upam, da lahko; moj namen je bil u\u017ealiti, pa tudi zabavati in razvedriti.\u00ab Ah, ja: ne bo odmora.<\/p>\n

Igor Pison<\/em><\/p>\n

\n

AVTORSKA EKIPA<\/strong><\/p>\n

PREVAJALEC\u00a0Zdravko Du\u0161a<\/strong>
\nRE\u017dISER\u00a0Igor Pison\u00a0<\/strong>
\nDRAMATURGINJA\u00a0Diana Koloini<\/strong>
\nLEKTORICA\u00a0Tatjana Stani\u010d<\/strong>
\nSCENOGRAFINJA IN KOSTUMOGRAFINJA\u00a0Anneliese Neudecker<\/strong>
\nASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE\u00a0Ana Janc<\/strong>
\nIZBOR GLASBE\u00a0Igor Pison\u00a0<\/strong>
\nOBLIKOVALKA SVETLOBE\u00a0Mojca Sarja\u0161<\/strong>
\nOBLIKOVALEC MASKE\u00a0Toma\u017e Erjavec<\/strong><\/p>\n

IGRAJO<\/strong><\/p>\n

Polona Juh<\/strong>\u00a0Mami
\nMarko Mandi\u0107<\/strong>\u00a0O\u010di
\nVeronika Drolc<\/strong>\u00a0Babica
\nPetra Govc<\/strong>\u00a0Gospa Barker
\nMaks Dakskobler <\/strong>k. g.\u00a0Mladeni\u010d<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n