PONOVNO NA VELIKEM ODRU DRAME: Mati Stanisława Ignacyja Witkiewicza v režiji Juša Zidarja. 7., 8., 9. in 11. JUNIJA 2021. ob 19.30 ter 10. JUNIJA 2021. ob 17.00 na VELIKEM ODRU DRAME.

Prva slovenska uprizoritev izrazito večplastne igre Mati znamenitega poljskega pisatelja, slikarja in filozofa Stanisława Ignacyja Witkiewicza v režiji Juša Zidarja, ki smo jo konec maja premierno predstavili s spletnima prenosoma ter premiero in reprizo odigrano v živo pred občinstvom, se vrača na veliki oder SNG Drama Ljubljana. Dramo Mati, ki je eno od Witkiewiczevih najbolj intimnih, avtorefleksivnih in zunaj Poljske najpogosteje uprizarjanih del, je prevedla dramaturginja SNG Drama Ljubljana Darja DominkušAvtorji odrske priredbe igre Mati so ustvarjalci uprizoritve. Dramaturginja uprizoritve je Eva Kraševec, lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Urša Vidic, kostumografinja Belinda Radulović, avtor glasbe Marjan Nečak, oblikovalca svetlobe sta Borut Bučinel in Urša Vidic, svetovalec za gib Klemen Janežič, asistent režiserja Luka Marcen, asistentka kostumografinje Ana Janc in študijska asistentka dramaturginje Neža Lučka Peterlin. V prvi slovenski uprizoritvi igrajo Silva Čušin, Nejc Cijan Garlatti, Maša Derganc, Zvone Hribar, Timon Šturbej, Barbara Cerar in Klemen Janežič.

Vstopnice so v prodaji na naslovu drama.kupikarto.si in pri blagajni Drame.

Silva Čušin, Zvone Hribar, Maša Derganc, Timon Šturbej, Barbara Cerar in Klemen Janežič ; Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana – Foto Peter Uhan

Mati je družinska drama o zapletenem odnosu med ostarelo, ovdovelo in obubožano aristokratko Janino Jeguljevsko (Silva Čušin) in njenim sinom Leonom Jeguljevskim (Nejc Cijan Garlatti), mladim idealistom in ambicioznim mislecem, ki spozna, da se je človeštvo znašlo na robu propada. Leon je utopist z jasno idejo, zaveda se problema današnjega sveta, in prepričan je, da lahko kot posameznik s svojim intelektom ustavi ta propad in dokončno katastrofo. Verjame, da je prav on poklican, da s pomočjo svojih filozofskih konceptov odreši svet, pri tem pa mirno dovoli, da ga vzdržuje mati z ročnimi deli, ki ji močno načenjajo vid. Ironijo tega razmerja stopnjuje zapletena psihološka razsežnost odnosa med sinom in materjo. »S tem odnosom, ki predstavlja številne točke prešitja skozi pretežni del uprizoritve, se vzpostavlja osnovni dispozitiv, ki generira tako intimne problemske sklope, kot je vprašanje, kaj je vloga intelektualca in umetnika v današnji družbi in kakšen je njegov položaj, pa tudi vprašanja umetniških paradigem: kakšno umetnost potrebujemo v tem trenutku in ali ima ta dejanski vpliv na družbo in na posameznika,« v dramaturški razčlembi, objavljeni v gledališkem listu Matere, razmišlja njegova urednica in dramaturginja uprizoritve Eva Kraševec.

»Witkacy absolutno verjame, in to idejo prenaša preko drame tudi Leon, da obstaja rešitev v umetnosti, humanizmu, intelektualni dejavnosti človeka, ki edina v človeku vzbuja občutek individualnosti, ga sooča z vprašanjem in smislom bivanja in je zato esencialna za preživetje kreativnega potenciala in preživetje človeka kot samosvoje entitete. Mislim, da se je s tem sporočilom nujno soočati v času, ki poskuša na vsak način diskreditirati umetnost kot ne nujno dejavnost, ki skuša označiti humanizem kot nepomembno dejavnost, ki več ne zna vrednotiti simbolnega in humanističnega postulata dela, zato ker niso tržni oziroma dobičkonosni, čemur se ta svet ta hip radikalno podreja,« razmišlja režiser uprizoritve Juš Zidar.

IZ KRITIK

»Vznemirljiva predstava, zelo kompleksna, uglašena na ta brezperspektivni, nihilistični trenutek. Svež prispevek k witkacologiji. Manifestativna je tudi v svojem generacijskem sporočilu. Zdi se mi prav zdaj silno pomembno tenko prisluhniti tej generaciji, ker je najbolj ogrožena in obsojena na brezperspektivnost. Zato je tudi prav, da jim prisluhnejo direkcije naših gledaliških hiš.«
Melita Forstnerič Hajnšek, Večer, 27. maj 2021

»S prepletenostjo družbenih in osebnih patologij se je spopadel režiser mlajše generacije Juš Zidar in skupaj s sedemčlansko zasedbo v kateri je treba omeniti vsaj imenitna Silvo Čušin in Nejca Cijana Garlattija, ustvaril sila nabito, bohotno predstavo, ki pa zadane, tukaj, zdaj. Spet je epidemija in znova se proti lažni demokraciji zoperstavljamo z utopijo.«
Dušan Rogelj, Radio Slovenija 1, 25. maj 2021

»V ospredju je evforičen prikaz realnega trenutnega stanja družbe, ki postavlja vprašanje: V čem je naša prihodnost in katero pot bomo obrali? Soočiti se moramo z življenjem, ki ga živimo in se vprašati, kaj pomeni to za naš obstoj. Jasno je, da bomo morali veliko stvari spremeniti, da bomo lahko izstopili iz tega začaranega kroga. Tukaj pomembno vlogo predstavlja scenografija. Okrogel oder opazimo že v prvem delu, ko si ga ogledujemo kot nekakšen oder, na katerem se odvija cirkuška predstava. V drugem delu predstave se začne krog vrteti – z vrtenjem dodatno poudarja simboličnost besed, ki jih izrekajo igralci. Prikazujejo banalnost našega življenja, v katerem s svetom delimo vsako najmanjšo in nepomembno informacijo ter dejstvo, da živimo v svetu, polnem dražljajev, ki so v resnici prazni in banalni. Kroženje predstavlja tudi ujetost v čas, ki ne prinaša nobenih sprememb.«
Neža Bohinc, Koridor – križišča umetnosti, 31. maj 2021

Stanisław Ignacy Witkiewicz
MATI

Naslov izvirnika: Matka
Neokusna igra v dveh dejanjih s poljudnim epilogom
Prva slovenska uprizoritev
Avtorji priredbe so ustvarjalci uprizoritve

REŽISER Juš Zidar
PREVAJALKA Darja Dominkuš
DRAMATURGINJA Eva Kraševec
LEKTORICA Tatjana Stanič
SCENOGRAFINJA Urša Vidic
KOSTUMOGRAFINJA Belinda Radulović
AVTOR GLASBE Marjan Nečak
OBLIKOVALCA SVETLOBE Borut Bučinel in Urša Vidic
SVETOVALEC ZA GIB Klemen Janežič
ASISTENT REŽISERJA Luka Marcen
ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE Ana Janc
ASISTENTKA DRAMATURGINJE (ŠTUDIJSKO) Neža Lučka Peterlin

IGRAJO
Silva Čušin
Nejc Cijan Garlatti
Maša Derganc
Zvone Hribar
Timon Šturbej
Barbara Cerar
Klemen Janežič

VELIKI ODER, SEZONA 2020/21

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]