{"id":63357,"date":"2026-11-05T10:35:37","date_gmt":"2026-11-05T09:35:37","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=63357"},"modified":"2026-11-05T10:35:37","modified_gmt":"2026-11-05T09:35:37","slug":"premijera-predstave-sto-nas-je-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=63357","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘Sto nas je’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

Prva slovenska uprizoritev igre Jonasa Hassena Khemirija ‘Sto nas je’ premierno v Mali Drami<\/strong><\/p>\n

Koprodukcija SNG Drama Ljubljana in Mestnega gledali\u0161\u010da Ptuj v re\u017eiji Petra Petkov\u0161ka skozi intimno izku\u0161njo protagonistk razmi\u0161lja tudi o dru\u017ebenih pri\u010dakovanjih, ki omejujejo na\u0161e mo\u017enosti, in o tem, kako z razli\u010dnimi jazi, ki jih nosimo v sebi, sploh \u017eiveti.<\/strong><\/p>\n

V petek, 6. novembra 2026, ob 20.00 bo v Mali Drami ljubljanska premiera prve slovenske uprizoritve igre Sto nas je<\/em> sodobnega \u0161vedskega pisatelja in dramatika Jonasa Hassena Khemirija v re\u017eiji Petra Petkov\u0161ka. Prve ponovitve v Mali Drami bodo na sporedu 7., 9., 23. in 24. novembra ob 20.00. V Mestnem gledali\u0161\u010du Ptuj, kjer je bila premiera 26. septembra, bo predstava ponovno na sporedu 12. novembra. Sto nas je<\/em> bo na sporedu Male Drame tudi na silvestrski ve\u010der.<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong><\/p>\n

Vznemirljivo, igrivo in ve\u010dplastno dramsko besedilo skozi kolektivno izku\u0161njo treh protagonistk razli\u010dnih generacij raziskuje mnogoterost \u017eivljenjskih mo\u017enosti, odlo\u010ditev in neuresni\u010denih sanj. V ospredje postavlja \u017eensko izku\u0161njo, a jo presega z univerzalnej\u0161im razmislekom o vplivu dru\u017ebenih pri\u010dakovanj na posameznika in njegovo predstavo o sebi. V prvi slovenski uprizoritvi igrajo Kaja Petrovi\u010d<\/strong> (kot 1), Liza Marijina<\/strong> k. g. (kot 2) in Zvezdana Mlakar<\/strong> (kot 3).<\/p>\n

Na odru se sre\u010dajo tri \u017eenske razli\u010dnih generacij, poimenovane zgolj s \u0161tevilkami 1, 2 in 3. Njihove zgodbe se bliskovito razpirajo, kri\u017eajo in si nasprotujejo. Rodijo se, zaljubijo, odhajajo, se ustalijo, upirajo, sanjajo in ob\u017ealujejo. Pot, ki jo ena razume kot izpolnitev, se drugi ka\u017ee kot odpoved; spomin ene postane domneva druge. So pred nami tri razli\u010dne \u017eenske, ena sama v treh \u017eivljenjskih obdobjih ali mno\u0161tvo usod, ki bi jih bilo mogo\u010de \u017eiveti, \u010de bi bile odlo\u010ditve druga\u010dne? V kalejdoskopu mogo\u010dih \u017eivljenj se zvrstijo podobe pesnice, aktivistke, dentalne higieni\u010darke, popotnice, \u017eenske z enim samim mo\u017eem ali \u0161tevilnimi ljubimkami. Ob vseh neprehojenih poteh se odpira tudi vpra\u0161anje, kje so ostali njihovi mlaj\u0161i, radikalnej\u0161i in ambicioznej\u0161i jazi ter ali bi ob novem za\u010detku izbrale druga\u010de.<\/p>\n

Dramo je v sloven\u0161\u010dino prevedla Mita Gustin\u010di\u010d Pahor<\/strong>. Ob re\u017eiserju Petru Petkov\u0161ku ustvarjalno ekipo sestavljajo \u0161e dramaturginja Eva Kra\u0161evec<\/strong>, lektor Simon \u0160erbinek<\/strong>, scenografinja Sara Slivnik<\/strong>, kostumografinja Gordana Bobojevi\u0107<\/strong>, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak<\/strong>, koreografinja in asistentka re\u017eiserja Leja Juri\u0161i\u0107<\/strong>, avtor glasbe Peter \u017dargi<\/strong> in asistentka dramaturginje Nika \u0160o\u0161tari\u010d<\/strong>.<\/p>\n

Vpra\u0161anja, ki jih razpira uprizoritev, z razli\u010dnih zornih kotov osvetljuje tudi gledali\u0161ki list. V njem sta poleg prispevkov dramaturginje in urednice dr.<\/strong> Eve Kra\u0161evec<\/strong>, Tragikomi\u010dna nestabilnost identitete<\/em>, in asistentke dramaturginje Nike \u0160o\u0161tari\u010d<\/strong>, \u010ce se le ne upogne\u0161 in ne sklepa\u0161 kompromisov glede svojih sanj<\/em>, objavljena \u0161e eseja, ki temo \u017eivljenjskih izbir raz\u0161irjata v literarni in antropolo\u0161ki razmislek. Skupna os prispevkov je napetost med mno\u017eico mogo\u010dih \u017eivljenj in konkretnim \u017eivljenjem, ki ga oblikujejo tudi \u010das, drugi ljudje in dru\u017ebene okoli\u0161\u010dine.<\/p>\n

Asistentka dramaturginje Nika \u0160o\u0161tari\u010d<\/strong> je na novinarski konferenci in v gledali\u0161kem listu izpostavila razkorak med obljubo skoraj neomejenih mo\u017enosti in dejanskimi pogoji njihovega uresni\u010devanja. Ob odra\u0161\u010danju se obzorje izbire o\u017ei; pomembni so kraj rojstva, ekonomske razmere, izobrazba in druge okoli\u0161\u010dine, na katere posameznica ne more vedno vplivati. Prav iz ob\u010dutka, da bi kljub temu morale ves \u010das izbirati najbolje in izkoristiti vse svoje mo\u017enosti, se poraja ob\u010dutek nezadostnosti. \u00bbKo smo majhni, nas vsi spra\u0161ujejo, kaj si \u017eelimo postati, ko bomo veliki. Takrat se zdi, da je svet ogromen in da lahko izbere\u0161 vse, kar si \u017eeli\u0161. Potem pa odra\u0161\u010da\u0161, spoznava\u0161 svet in tudi svoje omejitve ter ugotovi\u0161, da vse te mo\u017enosti niso vedno izvedljive. To morje mo\u017enosti na koncu postane en majhen ribnik.\u00ab \u0160o\u0161tari\u010d je ob tem pojasnila, da se ob zahtevi po nenehnem izkori\u0161\u010danju lastnih potencialov poraja \u0161e dodatna stiska: nikoli ne moremo z gotovostjo vedeti, katera izbira je najbolj\u0161a in ali tak\u0161na izbira sploh obstaja. Mo\u017enosti, ki se zdijo na za\u010detku \u017eivljenja skoraj brezmejne, so odvisne tudi od materialnih in dru\u017ebenih okoli\u0161\u010din, pri\u010dakovanje popolne odlo\u010ditve pa pogosto spremlja ob\u010dutek, da nekaj zamujamo.<\/p>\n

Pisateljica in novinarka Pia Prezelj<\/strong> v eseju Nezaupnica za vse dokon\u010dno<\/em> ob podobi figovca iz romana Sylvie Plath in ob razmislekih Renate Salecl obravnava te\u017eo izbiranja: vsaka uresni\u010dena mo\u017enost pomeni tudi odpoved \u0161tevilnim drugim, obljuba svobodne izbire pa se lahko sprevr\u017ee v zahtevo, da moramo za svoje \u017eivljenje vselej izbrati pravilno. Neiz\u017eiveta \u017eivljenja tako ostajajo del na\u0161ega razmi\u0161ljanja o sebi, tudi ko so odlo\u010ditve \u017ee sprejete.<\/p>\n

Antropologinja dr.<\/strong> Vesna Vuk Godina<\/strong> v prispevku Koliko nas torej je?<\/em> preizpra\u0161uje, ali so tri protagonistke tri razli\u010dne \u017eenske, tri obdobja ene same \u017eenske ali podobe dru\u017ebeno oblikovanih \u017eenskih vlog. Z vidika socialno-kulturnega spola opozarja na pri\u010dakovanja, omejitve in razmerja mo\u010di, ki dolo\u010dajo mo\u017enosti \u017eensk v sodobnih zahodnih dru\u017ebah.<\/p>\n

Premiera<\/strong>
\n6. november ob 20.00
\nMala Drama<\/p>\n

PRVE PONOVITVE<\/strong>
\n7. november (ob 20.00)
\n9. november (ob 20.00)
\n23. november (ob 20.00)
\n24. november (ob 20.00)
\n31. december (ob 20.00)<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n