{"id":63213,"date":"2026-10-21T10:31:48","date_gmt":"2026-10-21T08:31:48","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=63213"},"modified":"2026-10-21T10:34:02","modified_gmt":"2026-10-21T08:34:02","slug":"premijera-monodrame-ivana-pred-morjem-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=63213","title":{"rendered":"Premijera monodrame ‘Ivana pred morjem’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

Poeti\u010dna zgodba o treh generacijah \u017eensk, dru\u017einskih skrivnostih in spominih bo na odru Male Drame za\u017eivela v monodramski uprizoritvi z Ivo Babi\u0107 v re\u017eiji Lucije Trobec.<\/strong><\/p>\n

Druga premiera na odru Male Drame v sezoni 2026\/27 bo krstna uprizoritev odrske priredbe romana Veronike Simoniti<\/strong> Ivana pred morjem<\/em> v re\u017eiji Lucije Trobec<\/strong>. Monodramska uprizoritev, v kateri nastopa \u010dlanica igralskega ansambla Drame Iva Babi\u0107<\/strong>, je nastala v koprodukciji z Akademijo za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo.\u00a0Gre za magistrsko delo re\u017eiserke Lucije Trobec in dramaturginje Lune Pentek, ki sta tudi avtorici odrske priredbe tega odmevnega in s kresnikom (2020) nagrajenega romana. Ustvarjalno ekipo uprizoritve sestavljajo \u0161e scenografinja Jasna Vastl<\/strong>, kostumografinja Sara Gri\u017eon<\/strong>, avtorica glasbene in zvo\u010dne podobe Lucija Lorenzutti<\/strong>, oblikovalec svetlobe Dani \u017dor\u017e<\/strong>, tonski mojster Urban Gruden<\/strong> in lektorica Nina \u017davbi<\/strong>. Glasbo na posnetkih izvajajo Anton Lorenzutti (kitara), Jon Poljanec (kontrabas) in Simeon Goshev (violina). Premiera bo v petek, 23. oktobra 2026, ob 20.00<\/strong>. Prve ponovitve bodo na sporedu 24. in 29. oktobra ter 19. novembra 2026. ob 20.00.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong><\/p>\n

Ravnateljica SNG Drama Ljubljana Ivana Djilas <\/strong>je na novinarski konferenci (20. oktobra v Drama Kavarni) poudarila pomembnost tovrstnih uprizoritvenih prilo\u017enosti za nove gledali\u0161ke ustvarjalke in ustvarjalce ter njihove ekipe. Namen sodelovanja z AGRFT je po njenih besedah predvsem prepoznavati obetavne in samosvoje gledali\u0161ke glasove ter jim v profesionalnem gledali\u0161\u010du omogo\u010diti stik z izku\u0161enimi igralkami in igralci. \u00bbRadi bi naredili\u00a0 nek prehod iz \u0161tudijskega procesa v profesionalni svet,\u00ab je povedala in spomnila, da je tudi sama v ljubljanski Drami za\u010dela z magistrsko uprizoritvijo. Prav ta izku\u0161nja jo je mo\u010dno zaznamovala. Djilas je pri tem poudarila gledali\u0161ko delo kot proces u\u010denja in medgeneracijskega sodelovanja: \u00bbGledali\u0161\u010de je obrt. Kakorkoli obrne\u0161, je obrt in obrt se u\u010di z vajeni\u0161tvom.\u00ab Meni, da morajo profesionalna gledali\u0161\u010da ponuditi prostor za vstop mladih ustvarjalk in ustvarjalcev v poklic, saj je prehod iz \u0161tudijskega v repertoarno gledali\u0161\u010de zahteven. Obenem je poudarila, da tak\u0161na sre\u010danja pomenijo pridobitev tudi za institucijo, ki lahko ob delu z novimi generacijami spoznava njihove umetni\u0161ke poglede. Z veseljem je nadaljevala projekt, ki ga je zasnovalo predhodno vodstvo Drame. Magistrska mentorja Lucije Trobec pri monodramski uprizoritvi Ivana pred morjem<\/em> sta bila \u017diga Divjak<\/strong> in Dragan \u017divadinov<\/strong>, mentorja Lune Pentek pa Bla\u017e Lukan<\/strong> in Toma\u017e Topori\u0161i\u010d.<\/strong><\/p>\n

V romanu in odrski priredbi Ivana pred morjem<\/em> spremljamo zgodbo pripovedovalke, ki se iz Pariza, kjer \u017eivi, vrne v slovensko Primorje, da bi po mamini smrti pospravila dru\u017einsko hi\u0161o. Ob odpiranju \u0161katel, pregledovanju pisem in porumenelih fotografij odkriva zgodbe ljudi, ki so \u017eiveli v hi\u0161i pred njo. Na fotografiji iz leta 1943 babica z eno roko dr\u017ei njeno petletno mamo, drugo pa ima polo\u017eeno na nose\u010dni\u0161ki trebuh. Pripovedovalko prevzame vpra\u0161anje, kaj se je zgodilo z otrokom, ki ga je babica tedaj pri\u010dakovala. Iskanje odgovora jo vodi skozi zgodovino dru\u017eine ter preplet \u017eivljenj in zamol\u010danih dogodkov treh generacij \u017eensk.<\/p>\n

Soavtorica odrske priredbe in dramaturginja Luna Pentek<\/strong> je na novinarski konferenci pojasnila, da fotografija pripovedovalki odpre tudi vpra\u0161anje, ali svojo dru\u017eino sploh zares pozna. Zgodba je ne vodi samo do nepojasnjene dru\u017einske skrivnosti, temve\u010d tudi k babici, ki jo za\u010dne gledati druga\u010de: kot mlado \u017eensko, katere \u017eivljenje je zaznamoval \u010das druge svetovne vojne. V pripovedovalki se tako sre\u010dujejo \u017eivljenja vnukinje, matere in babice ter vpra\u0161anja o tem, kaj od ljudi, ki jih izgubimo, ostane v nas. Pentek se je ob predstavitvi zahvalila pisateljici, da je zaupala roman ustvarjalkama, in Ivi Babi\u0107 za zaupanje v ustvarjalni proces.<\/p>\n

V \u010dlanku Utapljanje preteklosti<\/em>, objavljenem v gledali\u0161kem listu ob uprizoritvi Ivana pred morjem<\/em>, razmi\u0161lja Luna Pentek o tem, kako se preteklost prednic naseljuje v \u017eivljenje njihovih potomk. Zapi\u0161e: \u00bbMi smo v resnici vsi tisti, ki so bili tu pred nami.\u00ab Zgodbe babice, mame in h\u010dere se ne stikajo le v dru\u017einskem spominu, temve\u010d tudi v gestah, besedah in drobnih navadah, ki se prena\u0161ajo iz roda v rod. Raziskovanje dru\u017einske preteklosti se tako preplete z vpra\u0161anjem, kdo smo in koliko \u017eivljenj je vtkanih v na\u0161o lastno zgodbo. Osrednje prizori\u0161\u010de tega soo\u010danja je dru\u017einska hi\u0161a, v kateri so se leta nabirali predmeti, sledovi in spomini. Pentek pravi: \u00bbHi\u0161a je arhiv. Arhiv na\u0161ega \u017eivljenja. Arhiv \u017eivljenj, ki so bila tu pred nami.\u00ab \u0160katle s pismi, fotografije, police in prazne sobe postanejo pripovedovalke zgodb, tudi tistih, o katerih se je mol\u010dalo. Vsako novo pismo razkrije del\u010dek preteklosti, vendar odkritega ni ve\u010d mogo\u010de preprosto odlo\u017eiti: branje in izgovarjanje zamol\u010danega odpirata pot k razumevanju, obenem pa lahko prineseta bole\u010de spoznanje.<\/p>\n

Pomemben pomenski prostor je morje: hkrati kraj vra\u010danja, izgubljanja, spominjanja in morebitnega olaj\u0161anja. \u00bbMorje je vrnitev domov. Je varen prostor. Je neskon\u010dnost,\u00ab pi\u0161e Pentek, hkrati pa opozori tudi na njegovo povezavo z minevanjem in smrtjo. Podoba morske gladine spremlja vpra\u0161anje, katere zgodbe bo pripovedovalka odnesla s seboj in katere bodo ostale v prazni hi\u0161i. Razmislek o spominu, pozabi in na\u0161em odnosu do preteklosti sklene Luna Pentek z besedami iz romana Veronike Simoniti Ivana pred morjem<\/em>: \u00bbBrez spominov ni \u010dasa in ni prostora, brez spominov ni sveta.\u00ab<\/p>\n

Re\u017eiserka Lucija Trobec<\/strong> je na novinarski konferenci povedala, da sta ju z Luno Pentek \u017ee med \u0161tudijem zanimala odnos do prednikov, zlasti prednic, in nezavedno prena\u0161anje njihove zgodovine. Pri odrskem prenosu romana sta jo osebno nagovorila in pritegnila polo\u017eaj pripovedovalke, skozi katero vznikajo zgodbe treh \u017eensk, in vpra\u0161anje, kako se zgodovina predhodnih generacij zapisuje v \u010dlove\u0161ko telo. Posebej je poudarila igralkino odprtost za ta koncept: \u00bbIva Babi\u0107<\/strong> je s svojo ne\u017enostjo in ob\u010dutljivostjo pomembno soustvarila na\u010din, kako lahko zgodbe vznikajo iz prostora in iz nje same.\u00ab<\/p>\n

Pripovedovalkino pospravljanje hi\u0161e v romanu in odrski priredbi tako ni zgolj opravek po smrti bli\u017enjega, ampak tudi odlo\u010danje o tem, kaj od dru\u017einske preteklosti bomo ohranili. \u00bbTehtnica spominov. Kaj bomo obdr\u017eali in kaj bomo zavrgli. In tudi, \u010de nekaj damo stran, ali bomo to v resnici lahko pozabili?\u00ab se spra\u0161uje dramaturginja in soavtorica odrske priredbe. Hi\u0161a postaja prostor ti\u0161ine, praznine in razmisleka o izgubi, medtem ko se v drobcih spomina razkrivajo tudi ob\u010dutki krivde, neizre\u010dena ob\u017ealovanja in vezi med \u017eenskami razli\u010dnih generacij. Kot zapi\u0161e Pentek: \u00bbBabi\u010dina zgodba postane mamina. Mamina zgodba postane na\u0161a.\u00ab<\/p>\n

Prav zato se je ekipa Ivane pred morjem<\/em> v ustvarjalnem procesu veliko ukvarjala tudi z izbiro predmetov in njihovim pomenom. V predstavi\u00a0namre\u010d nastopajo tudi stari predmeti, ki so pri\u0161li iz resni\u010dnih dru\u017einskih okolij. Sre\u010devanje z ljudmi, ki po smrti bli\u017enjih urejajo domove in razmi\u0161ljajo o usodi njihovih predmetov, je tako dobilo neposreden odmev tudi v nastajanju uprizoritve.\u00a0Na ob\u010dutljivo razmerje med uporabnostjo predmetov na odru in njihovo \u010dustveno vrednostjo za dru\u017eine, ki so jim pripadali, se je na novinarski konferenci odzvala tudi avtorica romana Veronika Simoniti<\/strong>. Delila je anekdoto, da so jo po izidu knjige \u0161tevilni bralci spra\u0161evali, kaj storiti s predmeti pokojnih star\u0161ev in starih star\u0161ev, in ob tem poudarila, da so lahko osebni predmeti izjemno pomembni \u00bbnosilci zgodb in simbolov\u00ab. Po njenem mnenju je bil prav ta vidik romana zelo dobro prenesen v uprizoritev.<\/p>\n

Veronika Simoniti je na novinarski konferenci spregovorila tudi o svojem do\u017eivetju prve odrske priredbe romana. Nekatere njene zgodbe so bile doslej \u017ee predstavljene po radiu ali v zvo\u010dnih knjigah, tokrat pa se je prvi\u010d sre\u010dala s tako celovitim gledali\u0161kim prenosom svojega knji\u017eevnega dela. Zahvalila se je re\u017eiserki in dramaturginji, ki sta po njenem roman prenesli \u00bbs tako senzibilnostjo, s takim posluhom\u00ab in \u00bbna nek zelo subtilen na\u010din\u00ab. Poudarila je, da so v predstavi za\u017eiveli tudi medgeneracijski zamolki, ki so pomemben del romana. Posebej ganjeno je govorila o igralski kreaciji Ive Babi\u0107, ki se je po njenem izjemno pribli\u017eala liku, kakor si ga je sama predstavljala med pisanjem. Uprizoritev je opisala kot delo, v katerem je \u00bbna novo za\u017eivela neka poezija\u00ab, in ustvarjalni ekipi izrazila iskreno hvale\u017enost. Zamol\u010dane zgodbe, kot je povedala avtorica romana, niso nujno izginule zgodbe. Ostajajo v medsebojnih razdaljah, v tihih vsakdanjih prizorih in v tem, \u010desar bli\u017enji ne znajo povedati drug drugemu. \u00bbNekateri spomini ostanejo samo v ti\u0161inah. V mol\u010danju. V razdaljah med nami.\u00ab Prav v soo\u010denju s temi ti\u0161inami se odpirajo vpra\u0161anja pozabe in odpovedovanja spominom, hkrati pa tudi mo\u017enosti, da \u010dlovek s preteklostjo za\u017eivi druga\u010de.<\/p>\n

Priznana \u010dlanica igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana Iva Babi\u0107<\/strong> je na novinarski konferenci povedala, da jo besedilo nagovarja tudi osebno, prek vpra\u0161anj identitete: od kod prihajamo in kam \u017eelimo iti. Sre\u010danje z mlaj\u0161ima ustvarjalkama ji je omogo\u010dilo druga\u010den pogled na lastno delo in na sodelovanje med generacijami. \u00bbTo sodelovanje je bilo eno od daril,\u00ab je dejala in dodala, da je ponosna, da je lahko bila pri\u010da in sodelavka za\u010detka njunih profesionalnih karier. Veseli se njunih nadaljnjih ustvarjalnih poti. Ivana pred morjem<\/em> je prva monodramska uprizoritev v karieri Ive Babi\u0107. Ob tej novi izku\u0161nji je igralka na novinarski konferenci hudomu\u0161no pripomnila, da pri petdesetih redko do\u017eivi\u0161 nekaj, za kar lahko re\u010de\u0161, da to dela\u0161 prvi\u010d. Toda na odru se, kot je poudarila, ne po\u010duti samo: predmeti, scenografija in glasba soustvarjajo uprizoritev in z njo \u00bbigrajo\u00ab. Kot pomembnega soigralca je omenila tudi ob\u010dinstvo, ki ni pozvano k neposrednemu sodelovanju, a je navzo\u010de pri skupnem nastajanju gledali\u0161kega dogodka.<\/p>\n

Skupno raziskovanje odrske govorice je po besedah ustvarjalk prineslo tudi razmislek o razmerju med prozo in gledali\u0161\u010dem. Ivana Djilas<\/strong> je opozorila, da odrsko prirejanje romanov danes ne pomeni nujno njihove pretvorbe v dialoge in klasi\u010dne prizore; pripovedovanje lahko prevzemajo prostor, predmet, zvok, igral\u010devo telo in razli\u010dni postopki animacije. Ob tej uprizoritvi je posebej poudarila vrnitev k intimnim, dru\u017einskim zgodbam.<\/p>\n

Veronika Simoniti<\/strong> je pisateljica, knji\u017eevna prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Kot samostojna knji\u017eevna prevajalka je v sloven\u0161\u010dino prevedla dela \u0161tevilnih italijanskih in francosko pi\u0161o\u010dih avtorjev, med drugim Itala Calvina, Claudia Magrisa, Andree Camillerija in Tzvetana Todorova. Pisateljsko pot je za\u010dela s pisanjem radijskih pravljic, pozneje pa se je uveljavila predvsem kot avtorica kratke proze in romanov. Objavila je zbirke kratkih zgodb Zasukane \u0161torije<\/em> (2005), Hudi\u010dev jezik<\/em> (2011) in Fugato<\/em> (2019) ter romane Kameno seme<\/em> (2014), Ivana pred morjem<\/em> (2019) in Kako umirajo ladje<\/em> (2026). Za kratke zgodbe je prejela ve\u010d literarnih nagrad, roman Kameno seme<\/em> je bil nominiran za kresnika, za roman Ivana pred morjem<\/em> pa je leta 2020 prejela nagrado kresnik, ki jo za najbolj\u0161i slovenski roman podeljuje medijska dru\u017eba Delo. Njen najnovej\u0161i roman Kako umirajo ladje<\/em> se z Ivano pred morjem<\/em> povezuje v romaneskni diptih. Zaposlena je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.<\/p>\n

Iva Babi\u0107<\/strong> je beograjska Ljubljan\u010danka, ki je diplomirala iz dramske igre in umetni\u0161ke besede na ljubljanski AGRFT v letniku profesorjev Kristijana Mucka in Du\u0161ana Mlakarja. Med \u0161tudijem se je dodatno izobra\u017eevala na gledali\u0161kih delavnicah pri Edu Covensu, Scottu Fieldingu in Tomiju Jane\u017ei\u010du. Kariero je za\u010dela kot svobodna umetnica in sodelovala z razli\u010dnimi slovenskimi gledali\u0161\u010di. \u010clanica igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana je od leta 2008. Nastopa tudi v filmih in na televiziji ter \u0161e naprej sodeluje z neodvisnimi ustvarjalci in drugimi gledali\u0161\u010di. Poleg igralskega dela se posve\u010da dru\u017ebeno anga\u017eiranim pobudam, zlasti vpra\u0161anjem polo\u017eaja ustvarjalk. Trenutno v Drami igra tudi v uprizoritvah Vojna nima \u017eenskega obraza<\/em>, Tramvaj Po\u017eelenje<\/em> in Hrup za odrom<\/em>.<\/p>\n

Lucija Trobec<\/strong> je po diplomi iz primerjalne knji\u017eevnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala \u0161e iz gledali\u0161ke re\u017eije na AGRFT. Med \u0161tudijem je asistirala pri uprizoritvah v Pre\u0161ernovem gledali\u0161\u010du Kranj, SNG Drama Ljubljana in Lutkovnem gledali\u0161\u010du Ljubljana. Po diplomski uprizoritvi Gospa z morja<\/em> (2025) je v Lutkovnem gledali\u0161\u010du Ljubljana re\u017eirala Desetnico<\/em> (2023, v okviru raziskovalnega programa BiTeater) in U\u010diteljico<\/em> (2026) ter v Mestnem gledali\u0161\u010du ljubljanskem Prima Facie<\/em> (2026). Ivana pred morjem<\/em> je njeno magistrsko delo iz gledali\u0161ke re\u017eije in prva re\u017eija v SNG Drama Ljubljana.<\/p>\n

Luna Pentek<\/strong> je po \u0161tudiju primerjalne knji\u017eevnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT. Sodelovala je pri ve\u010d akademijskih produkcijah, kot asistentka dramaturgije pa tudi pri uprizoritvah v ljubljanski Drami, Slovenskem mladinskem gledali\u0161\u010du, SNG Maribor, Mestnem gledali\u0161\u010du ljubljanskem in Pre\u0161ernovem gledali\u0161\u010du Kranj. Za dramaturgijo akademijskih uprizoritev O, moja sobitja<\/em> (2022) in Figurae Veneris Historiae<\/em> (2024) je prejela \u0161tudentsko nagrado AGRFT zlatolaska. Z Lucijo Trobec je sodelovala tudi pri uprizoritvah Gospa z morja<\/em>, Desetnica<\/em>, U\u010diteljica<\/em> in Prima Facie<\/em>. Ivana pred morjem<\/em> je njeno magistrsko delo iz dramaturgije.<\/p>\n

Premiera<\/strong>
\n23. oktober ob 20.00
\nMala Drama<\/p>\n

PRVE PONOVITVE:<\/strong>
\n24. oktober (ob 20.00)
\n29. oktober (ob 20.00)
\n19. november (ob 20.00)<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n