{"id":63145,"date":"2026-10-14T23:25:33","date_gmt":"2026-10-14T21:25:33","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=63145"},"modified":"2026-10-14T23:27:53","modified_gmt":"2026-10-14T21:27:53","slug":"premijera-predstave-letoviska-trilogija-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=63145","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘Letovi\u0161ka trilogija’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

Priredba Goldonijeve Letovi\u0161ke trilogije v re\u017eiji Diega de Bree premierno na Velikem odru Drame<\/strong><\/p>\n

V svetu, kjer je pomembnej\u0161e narediti vtis kot slediti lastnim \u017eeljam, se te\u017eko pri\u010dakovano letovanje<\/em> spremeni v tekmovanje<\/em> za ugled in presti\u017e, dru\u017ebenim pri\u010dakovanjem pa se podredi tudi ljubezen. Ustvarjalci v \u017eeljah, zmotah in samoprevarah Goldonijevih me\u0161\u010danov prepoznavajo dana\u0161njega \u010dloveka, ujetega v nenehno primerjanje in strah pred dru\u017ebeno izklju\u010denostjo.<\/strong><\/p>\n

S premiero komedije Carla Goldonija<\/strong> Letovi\u0161ka trilogija<\/em><\/strong> v re\u017eiji Diega de Bree<\/strong>, ki bo v soboto, 17. oktobra 2026., ob 20.00 na Velikem odru<\/strong>, SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono 2026\/27. Prve ponovitve bodo na sporedu 19., 21. in 24. oktobra ob 19.30<\/strong> ter 20. oktobra ob 19.00<\/strong> \u2013 takrat bo predstavi sledil pogovor z ustvarjalci uprizoritve v okviru abonmaja Plus.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong><\/p>\n

Carlo Goldoni velja za o\u010deta moderne komedije. Z uprizarjanjem vsakdanjega \u017eivljenja je zavrnil kodificirane vzorce commedie dell\u2019arte<\/em> ter reformiral italijansko gledali\u0161\u010de in komedijo, v katero je uvedel realizem. Letovi\u0161ko trilogijo<\/em> sestavljajo igre Odhod v letovi\u0161\u010de<\/em>, Kaj se je zgodilo v letovi\u0161\u010du<\/em> in Vrnitev iz letovi\u0161\u010da<\/em>, vse iz leta 1761. Niz treh komedij, ki jih najpogosteje uprizarjajo z okraj\u0161avami kot sklenjeno celoto, sodi skupaj s Primorskimi zdrahami<\/em> med zadnja dela, ki jih je Goldoni napisal za bene\u0161ko gledali\u0161\u010de, preden se je preselil v Pariz.<\/p>\n

V uprizoritvi igrajo \u010dlani in \u010dlanice igralskega ansambla Drame Branko \u0160turbej<\/strong> (Filippo), Sa\u0161a Pavlin Sto\u0161i\u0107<\/strong> (Giacinta, Filippova h\u010di), Mina \u0160vajger<\/strong> (Brigida, Giacintina spleti\u010dna, in Sabina), Jure Henigman<\/strong> (Leonardo, Giacintin ob\u010dudovalec), Eva Jesenovec<\/strong> (Vittoria, Leonardova sestra), Boris Mihalj<\/strong> (Paolo, Leonardov komorni stre\u017eaj), Valter Dragan<\/strong> (Fulgenzio, Filippov prijatelj), Sa\u0161a Tabakovi\u0107<\/strong> (Ferdinando) ter gosta Jure \u0160imonka<\/strong> (Guglielmo, Giacintin ob\u010dudovalec) in Maks Dakskobler<\/strong> (Cecco).<\/p>\n

Besedilo so po priredbi Erika Vossa<\/strong> Trilogie der Sommerfrische<\/em> v prevodu Mojce Kranjc<\/strong> pripravili ustvarjalci uprizoritve. Avtorsko ekipo pod vodstvom re\u017eiserja in scenografa Diega de Bree<\/strong> sestavljajo dramaturginja Diana Koloini<\/strong>, lektor Arko<\/strong>, kostumograf Blagoj Micevski<\/strong>, avtor glasbe Jo\u017ee \u0160alej<\/strong>, oblikovalec videa in zvo\u010dne podobe Igor Poto\u010dnik<\/strong>, oblikovalka svetlobe Mojca Sarja\u0161<\/strong>, oblikovalka maske Julija Gongina<\/strong> in asistentka dramaturginje Nika \u0160o\u0161tari\u010d<\/strong>. Glasbo na posnetku izvajajo Jo\u017ee \u0160alej, Jelena \u017ddrale in Jure Pukl<\/strong>, posnel jo je Nino de Gleria<\/strong>.<\/p>\n

Osrednji dogodek niza treh komedij je vsakoletni odhod na lep\u0161e, letovanje kot izstop iz obi\u010dajnega \u017eivljenja, odmik od vsakdanjosti, ki naj bi omogo\u010dil do\u017eivetje ne\u010desa ve\u010djega, izrazitej\u0161ega in zato osre\u010dujo\u010dega. Ta motiv dobro poznamo tudi danes: po\u010ditnice in potovanja radi na\u010drtujemo kot najpomembnej\u0161i del \u017eivljenja, zanikujo\u010d, da se na\u0161e resni\u010dno \u017eivljenje dogaja v pogosto pustem in utrujajo\u010dem vsakdanu.<\/p>\n

Da gre za iluzijo, ki je zaznamovana z modnostjo in samoprevarami, je vedel \u017ee Goldoni. Njegovi liki se na letovanje odpravljajo z vro\u010di\u010dno strastjo, izpolnili pa ga bodo z \u017eeljo po samopotrjevanju, razkazovanjem la\u017enih podob svoje domnevne izjemnosti, tekmovanjem v presti\u017eu in razko\u0161ju. La\u010dni potrditve in dru\u017ebenega statusa se\u017eejo preko lastnih zmo\u017enosti in se izgubijo v samoslepilih. Njihovo razko\u0161je je izposojeno na kredit, ki ga ne morejo odpla\u010dati, njihova samozavest zlagana. \u017denejo jih predvsem ljubosumje in tekmovalnost ter la\u017eni ponos, ki se bo prej ali slej soo\u010dil z lastno praznino. Kar je najhuj\u0161e, v to logiko je ujeta tudi ljubezen. Zgodba se su\u010de okrog dveh, pravzaprav treh parov mladih ljubimcev, ki bi nemara lahko segli do prave ljubezni, \u010de se le ne bi zapletli v vrtinec samopoveli\u010devanja, praznih iluzij in dru\u017ebenih konvencij.<\/p>\n

Zgodba se za\u010dne s pripravami na odhod v priljubljeno letovi\u0161\u010de Montemare. Leonardo se kljub finan\u010dnim te\u017eavam no\u010de odpovedati po\u010ditnicam in razko\u0161ju, s katerim bi se postavil ob bok svojim sosedom. Njegova sestra Vittoria se pripravlja na dru\u017eabni nastop in tekmuje z Giacinto, Filippovo h\u010derjo. Filippo, ki je tudi sam zadol\u017een, si \u017eeli dru\u017ebe in popu\u0161\u010da h\u010derinim \u017eeljam. Zaplet se zaostri, ko se povabljenim pridru\u017ei Guglielmo, ki v Leonardu vzbudi ljubosumje. Letovanje stopnjuje tekmovalnost, primerjanje in ljubezenske zaplete. Giacinta, zaro\u010dena z Leonardom, se zaljubi v Guglielma, vendar svojo ljubezensko \u017eeljo podredi skrbi za \u010dast in dobro ime. Vrnitev v mesto razkrije finan\u010dne posledice razsipnosti in ceno kompromisov. Giacinta se odpove Guglielmu in privoli v zakon z Leonardom; zadol\u017eenost pa ju prisili tudi v odhod iz dru\u017eabnega \u017eivljenja, ki mu oba pripisujeta tolik\u0161en pomen.<\/p>\n

Dramaturginja in urednica gledali\u0161kega lista uprizoritve Diana Koloini<\/strong> v \u010dlanku \u017divljenje za pogled drugih<\/em> pi\u0161e, da Goldoni v trilogiji prika\u017ee bene\u0161ko me\u0161\u010danstvo kot dru\u017ebo v globoki krizi: \u00bbV Trilogiji<\/em> je z realizmom segel najdlje, pravzaprav do kriti\u010dnega realizma. Komedije iz osrednjega dela Goldonijevega opusa prevevata radost in optimizem, ki ju ne zasen\u010di niti ob\u010dasni moralizem. Trilogija<\/em> pa je navkljub \u0161e vedno \u017eivi in navdihujo\u010di komi\u010dnosti zaznamovana z eksistencialno izgubljenostjo, proti koncu tudi mra\u010dnostjo [\u2026].\u00ab Kot pojasnjuje v \u010dlanku, trilogija ob nastanku ni dosegla uspeha in je za dolgo potonila v pozabo. Sredi 20. stoletja jo je z uprizoritvijo, ki so ji sledile \u0161tevilne nove interpretacije, kot vrhunec Goldonijevega opusa uveljavil re\u017eiser Giorgio Strehler. Na novinarski konferenci je Koloini poudarila, da postane letovanje za Goldonijeve like predvsem prostor dru\u017ebene samopromocije: \u00bbPravzaprav je glavni motiv in konflikt te igre v tem, da si malodane vsi prizadevajo, da bi se pokazali kot lep\u0161i, bogatej\u0161i, spretnej\u0161i, kakor\u00a0so v resnici.\u00ab V gledali\u0161kem listu to razmerje opredeli z besedami: \u00bbLetovi\u0161\u010de zato ni prostor za po\u010ditek ali u\u017eitek, ampak dru\u017ebeni oder, na katerem potrjujejo svoj status.\u00ab Svoje \u017eelje oblikujejo glede na to, kaj imajo ali cenijo drugi, razkazovanje razko\u0161ja pa jih \u017eene v zadol\u017eevanje. Tak\u0161no ravnanje zaznamuje tudi njihove medsebojne odnose: v dru\u017ebeno prilagajanje, konvencije, kompromise in konformizem je vpeta celo ljubezen, ki bi lahko ponudila druga\u010den smisel. V tej ujetosti ustvarjalci prepoznavajo tudi del dana\u0161nje dru\u017ebe. Kot je na novinarski konferenci strnila Koloini: \u00bbPravzaprav so to ljudje, ki so ujeti v to, da \u017eelijo narediti vtis na druge.\u00ab V gledali\u0161kem listu pa je zapisala, da gre za ljudi, ki se \u00bbnenehno gibljejo med potrebo po dru\u017ebeni potrditvi in strahom pred lastno nepomembnostjo. Obsedeni so s tem, kako jih vidijo drugi. Pri tem ne gre za izvirnost ali poudarjanje svoje avtenti\u010dnosti, prav nasprotno, prizadevajo si, da bi ustrezali modelu, ki so ga izoblikovale dru\u017ebene konvencije; predstavi, ki so jo izoblikovali drugi, tisti, ki so uspe\u0161nej\u0161i od njih (v Goldonijevem \u010dasu je bila to aristokracija, danes so to vplivnice in vplivne\u017ei, ob silovitem \u0161irjenju dru\u017eabnih medijev dosti mo\u010dnej\u0161i, pogosto izrazito toksi\u010dni). Letovanje zanje \u0161e zdale\u010d ni pode\u017eelska idila, temve\u010d se ka\u017ee kot prisilni, strogo normiran dru\u017ebeni mehanizem, v katerem vsak posameznik igra vnaprej dolo\u010deno vlogo.<\/p>\n

Re\u017eiser in scenograf Diego de Brea<\/strong> postavlja v sredi\u0161\u010de uprizoritve \u010dloveka, ki se v nenehnem boju za dru\u017ebeno vlogo odtuji samemu sebi. Ohranjanje podobe, s katero bi bil sprejet in potrjen, zahteva ves \u010das prilagajanje, tekmovalnost in prikrivanje lastnih slabosti. \u00bbPravzaprav je ta tekst bolj tragedija kot komedija,\u00ab je povedal na novinarski konferenci. Pri delu ga zanima dana\u0161nji \u010dlovek, ki iz tega tekmovanja te\u017eko izstopi, saj ga spremlja\u00a0strah pred zavrnitvijo. Tudi igralski izziv vidi v razkrivanju hib in negotovosti, ki jih ljudje v vsakdanjem \u017eivljenju obi\u010dajno skrivamo: \u00bbLa\u017eje je seveda igrati junaka in heroja kot pa malega \u010dloveka.\u00ab<\/p>\n

Razpetost med dru\u017ebenim polo\u017eajem in lastnimi \u010dustvi je posebej izrazita pri Giacinti. Sa\u0161a Pavlin Sto\u0161i\u0107<\/strong> jo je na novinarski konferenci opisala kot \u017eensko, ki ji \u010dast in dobro ime pomenita ve\u010d kot \u017eivljenje. Zaro\u010dena je z mo\u0161kim, ki predstavlja polo\u017eaj v dru\u017ebi, nato pa jo presenetita ljubezen in strast do drugega. Teh ob\u010dutij se ustra\u0161i, saj je vzgojena v svetu, ki se ravna po zunanjih, zlaganih merilih. Njena osrednja dilema je zato razpetost med ohranjanjem dru\u017ebenega ugleda in zvestobo lastnim \u010dustvom. Mina \u0160vajger<\/strong>, ki igra Brigido in Sabino, pri obeh vlogah raziskuje ljubezen z vidika razli\u010dnih \u017eivljenjskih izku\u0161enj in dru\u017ebenih polo\u017eajev. Pri prvi sledi zgodbi, v kateri prepoznava nekaj pravega in iskrenega, pri drugi pa ljubezni \u017eenske, ki je bila \u017ee velikokrat razo\u010darana. Ob tem je opozorila, da Goldonijeve like dojemamo kot zelo oddaljene, \u010deprav se ukvarjajo s problemi, ki jih poznamo tudi sami; prav v tem prepoznava tragi\u010dnost, ki jo ustvarjalci prevajajo v komiko. Sa\u0161a Tabakovi\u0107<\/strong> je kot pomemben igralski izziv poudaril vpra\u0161anje, kako z navidezno plehkimi replikami razkriti \u010dlovekovo notranje \u017eivljenje. Tudi za povr\u0161nim govorjenjem so \u010dustva, misli in razlogi, zaradi katerih posameznik ravna tako, kot ravna. Drugi izziv vidi v tem, kako ki\u010d, ki ga Goldonijevi liki \u017eivijo, preoblikovati v gledali\u0161ko prepri\u010dljiv izraz. Svojega Ferdinanda je opisal kot prisklednika, ki i\u0161\u010de denar pri drugih in se za udobno \u017eivljenje poni\u017euje tudi v ljubezni. Jure \u0160imonka<\/strong>, ki igra Guglielma, je opozoril na\u00a0 strast kot nasprotje hladnosti in racionalnosti tega sveta. Njegovemu liku prina\u0161a ljubezen nekaj lepega, obenem pa tudi bole\u010dino in pogubo. Pogled na dru\u017ebo s slu\u017eabni\u0161kega polo\u017eaja predstavi Maks Dakskobler<\/strong> v vlogi Filippovega sluge Cecca. \u010ceprav ga vidi kot enega bolj normalnih ljudi v tej skupnosti, tudi njemu pripisuje hibe in pripravljenost, da gospodarju slu\u017ei v lastno korist. V njegovem prilagajanju prepoznava \u0161ir\u0161o odgovornost tistih, ki se imajo za normalne, a s svojim molkom podpirajo ravnanje drugih: \u00bbProblem je tudi v tem, da smo preve\u010dkrat tiho in ne naredimo tistega, kar bi zares hoteli, temve\u010d podpiramo s ti\u0161ino to, kar je okoli nas.\u00ab<\/p>\n

Asistentka dramaturginje Nika \u0160o\u0161tari\u010d<\/strong>, ki je za gledali\u0161ki list napisala \u010dlanek Medtem ko svet gori …<\/em>, je razmislek povezala s sodobno predstavo po\u010ditnic kot odmika od sveta. Svet se med na\u0161im letovanjem ne ustavi, podobe na dru\u017ebenih omre\u017ejih pa poka\u017eejo le skrbno izbran del resni\u010dnosti. Ko prispemo na \u017eeleno destinacijo, se sre\u010damo tudi s tistim, kar ostaja zunaj kadra. Po njenem so se od Goldonijevega \u010dasa spremenili mehanizmi in na\u010dini ustvarjanja po\u010ditni\u0161ke iluzije, \u010dlovekova potreba po pretvarjanju in oblikovanju podobe za druge pa ostaja prepoznavna.<\/p>\n

\n

Vabilo na predavanje iz cikla Slogi in Drama: dr. Ga\u0161per Troha \u2013 Sto o\u010di me opazuje<\/em><\/strong>
\nV ponedeljek, 19. oktobra 2026, ob 18.00 v Drama Kavarni.<\/p>\n

Slovenski gledali\u0161ki in\u0161titut in SNG Drama Ljubljana tudi v sezoni 2026\/27 nadaljujeta skupni cikel Slogi in Drama, v katerem osvetljujeta uprizoritve z vidika gledali\u0161ke zgodovine in jih postavljata v \u0161ir\u0161i umetni\u0161ki in dru\u017ebeni kontekst.<\/p>\n

Letovi\u0161ka trilogija<\/em> iz leta 1761 je dolgo ostajala v senci Goldonijevih bolj znanih del: zaradi obsega, nenavadne tridelne zgradbe in prehajanja od komi\u010dnega k resnemu je veljala za zahtevno uprizoritveno nalogo. Novo gledali\u0161ko \u017eivljenje ji je leta 1954 vdahnil Giorgio Strehler, ki je v milanskem Piccolo Teatru tri komedije uprizoril v enem ve\u010deru. Njegova re\u017eija je razkrila Goldonija ne le kot mojstra komi\u010dnega, temve\u010d tudi kot izredno natan\u010dnega opazovalca dru\u017ebe, razrednih razmerij, odnosov in \u010dlove\u0161ke samoprevare. Strehlerjeva uprizoritev je pomembno zaznamovala poznej\u0161e branje Trilogije<\/em> in spodbudila \u0161tevilne nove re\u017eijske interpretacije po Evropi.<\/p>\n

Predavanje dr. Ga\u0161perja Trohe<\/strong>, direktorja Slovenskega gledali\u0161kega in\u0161tituta, bo ob izbranih uprizoritvah Giorgia Strehlerja (1954), Maria Ur\u0161i\u010da v ljubljanski Drami (1991), Massima Castrija (1995\u20131997) in Alaina Fran\u00e7ona (2012) pokazalo, kako so re\u017eiserji v istem Goldonijevem besedilu odkrivali zelo razli\u010dne poudarke: od komedije dru\u017ebenega videza in potro\u0161nje do zgodbe o nadzoru, ljubezni in svetu, v katerem \u2013 kot pravi Giacinta \u2013 \u00bbsto o\u010di opazuje\u00ab.<\/p>\n

Brezpla\u010dne vstopnice za predavanje si lahko zagotovite na drama.kupikarto.si<\/a> ali jih osebno prevzamete pri blagajni Drame, ki deluje v sredi\u0161\u010du mesta v prostorih blagajne SNG Opera in balet Ljubljana na \u017dupan\u010di\u010devi 1 (od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00) in v Drami na Litostrojski 56 (uro pred predstavo ali drugo prireditvijo). Za rezervacije vstopnic in dodatne informacije lahko pi\u0161ete na blagajna@drama.si<\/a>.<\/p>\n

\n

Premiera<\/strong>
\n17. oktober ob 20.00
\nVeliki oder
\nPRVE PONOVITVE:<\/strong>
\n19. oktober (ob 19.30)
\n20. oktober (ob 19.00)
\n21. oktober (ob 19.30)
\n24. oktober (ob 19.30)<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n