{"id":62939,"date":"2026-09-23T17:52:15","date_gmt":"2026-09-23T15:52:15","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=62939"},"modified":"2026-09-23T17:52:15","modified_gmt":"2026-09-23T15:52:15","slug":"premijera-predstave-nam-se-to-ne-more-zgodit-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=62939","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘Nam se to ne more zgodit’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

Sezona 2026\/27 v Mali Drami se za\u010denja s prvo slovensko uprizoritvijo ‘Nam se to ne more zgodit’ v re\u017eiji Eve Nine Lampi\u010d<\/strong><\/p>\n

S premiero prve slovenske uprizoritve Nam se to ne more zgodit<\/em><\/strong>, odrske priredbe romana sodobne nem\u0161ke pisateljice Bettine Wilpert<\/strong>, ki sta jo napisala Lara Fritz<\/strong> in Philipp Matthias M\u00fcller<\/strong>, v re\u017eiji Eve Nine Lampi\u010d<\/strong> se bo v petek, 25. septembra 2026., za\u010dela sezona 2026\/27 v Mali Drami. Prve ponovitve bodo na sporedu 26. in 28. septembra ob 20.00, 7. oktobra ob 19.00 (tej predstavi bo sledil pogovor z ustvarjalci uprizoritve v okviru abonmaja Mala Drama<\/span> Plus) ter 9., 10., 13., 14., 15. in 16. oktobra ob 20.00.<\/p>\n

Roman Nichts, was uns passiert<\/em> (2018), v sloven\u0161\u010dini leta 2020 objavljen z naslovom Kar se nam ne dogaja<\/em>, se navezuje na gibanji #samoJApomeniJA in #JazTudi, a se pri obravnavi posledic posilstva izogne moraliziranju. V ra\u0161omonsko zapisani pripovedi, ume\u0161\u010deni v\u00a0urbano \u0161tudentsko okolje zdaj\u0161nje Nem\u010dije, avtorica tenko\u010dutno opozori na kompleksnost vpra\u0161anj, ki so na prvi pogled preprosta in zato ve\u010dinoma tudi spro\u017eajo hitre odgovore in \u010drno-bela stali\u0161\u010da.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong> – Foto Peter Uhan\/SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

Tema, ki je \u017eal \u0161e zmeraj ali celo \u010dedalje bolj aktualna, je vzbudila zanimanje tudi za prenos v druge umetnostne \u017eanre: leta 2023 je Julia C. Kaiser po romanu posnela TV-film, \u017ee leto po izidu pa je nastala tudi prva od \u0161tevilnih gledali\u0161kih in radijskih priredb. Dramatizacijo, ki jo uprizarja SNG<\/span> Drama<\/span> Ljubljana, sta napisala mlada dramaturga Lara Fritz in Philipp Matthias M\u00fcller. Kljub naslonitvi na prozo je njuno delo avtonomen dramski tekst, ki na ve\u010d ravneh predvideva uporabo gledali\u0161kih izraznih sredstev; v odrski jezik ne prena\u0161a zgolj zgodbe, temve\u010d posku\u0161a vanj prevesti tudi formalne prvine romana: linearno pripovedno linijo avtorica namre\u010d nenehno prelamlja, s kratkimi flashbacki<\/em> po potrebi potuje v \u010dasu, prepleta razli\u010dne govorne polo\u017eaje itn.<\/p>\n

Odrsko priredbo romana je prevedla Liza Linde<\/strong>. V prvi slovenski uprizoritvi igrajo \u010dlanice in \u010dlani igralskega ansambla SNG<\/span> Drama<\/span> Ljubljana: Nina Ivani\u0161in<\/strong>, Timon \u0160turbej<\/strong>, Domen Novak<\/strong> in Maru\u0161a Majer<\/strong>. Avtorsko ekipo pod vodstvom re\u017eiserke Eve Nine Lampi\u010d<\/strong> sestavljajo dramaturginja Mojca Kranjc<\/strong>, lektor Arko<\/strong>, oblikovalec giba Bence Mezei <\/strong>\u2013 mednarodno priznani plesalec, koreograf in performer, ki prvi\u010d sodeluje z\u00a0Dramo\u00a0\u2013, scenografinja Ur\u0161a Vidic<\/strong>, oblikovalec videa komposter <\/strong>(umetni\u0161ka dvojica Aka\u0161a Boji\u0107 <\/strong>in Luka Umek<\/strong>), avtor glasbe Ale\u0161 Zorec<\/strong>, kostumografinja Tina Kolenik<\/strong>, oblikovalec svetlobe Borut Bu\u010dinel<\/strong>, oblikovalka maske Andrea Schmidt<\/strong> in \u0161tudijska asistentka scenografinje Len\u010da Malec<\/strong>. Avtorice in avtorji Epiloga <\/strong>so ustvarjalke in ustvarjalci uprizoritve.<\/strong><\/p>\n

Zgodba se za\u010dne ob koncu semestra, v poznem juniju, v \u010dasu svetovnega prvenstva v\u00a0nogometu. Anna (Nina Ivani\u0161in<\/strong>) zaklju\u010duje \u0161tudij prevodoslovja z rusistiko in hispanistiko, Jonas (Timon \u0160turbej<\/strong>) pa je asistent primerjalne knji\u017eevnosti in pi\u0161e doktorat o ukrajinski pop literaturi. Njuno za\u010detno kramljanje postopoma zamenjajo pogovori o knji\u017eevnosti; naklju\u010dna sre\u010danja prerastejo v dogovorjena, ta pa v\u00a0nezavezujo\u010do no\u010d v Jonasovi postelji. Ponovno se sre\u010data na rojstnodnevni zabavi skupnega prijatelja Hannesa (Domen Novak<\/strong>). Pozneje se z Jonasom znajdeta v njegovi sobi. Ona pravi, da jo je posilil. On pravi, da sta oba jasno in sporazumno privolila v\u00a0spolni odnos. Anna dva meseca pozneje na policiji prijavi spolno nasilje. Osrednji dogodek se zgodi zunaj odra. Gledalci ne vidijo, kaj se je zgodilo v Jonasovi sobi. Na voljo imajo Annino pripoved, Jonasovo pripoved, drobce njunih spominov ter opa\u017eanja ljudi, ki so ju videli pred dogodkom in po njem. Anna pravi, da je rekla \u00bbne\u00ab in se branila; Jonas pravi, da njenega \u00bbne\u00ab ni sli\u0161al, da je vpra\u0161al po kondomu in njen odgovor razumel kot pritrditev. Njuni pripovedi sta v bistvenem delu nezdru\u017eljivi. Posledice dogodka se raz\u0161irijo na prijateljstva, okolje univerze, dru\u017ebena omre\u017eja in formalne postopke. Ob Anni in Jonasu stojita prijatelja Verena (Maru\u0161a Majer<\/strong>) in Hannes, ki predstavljata dva zelo razli\u010dna odziva na razkritje spolnega nasilja. Verena Anni od za\u010detka verjame, ostane ob njej in ji jasno pove, da za dogodek ni kriva, vendar njena podpora mestoma postane tudi vsiljiva; te\u017eko vzdr\u017ei Annino ambivalentnost, njen dvom in odpor do vloge \u017ertve. Hannes se odzove druga\u010de: tudi on dogodka ni videl, zelo dobro pozna oba, ob vsem ve le, da sta njuni pripovedi nezdru\u017eljivi; njegov poskus nevtralnosti ima konkretne posledice za odnosa z obema zelo bli\u017enjima prijateljema. Prav odnosi med \u0161tirimi dramskimi osebami tako odpirajo prostor vpra\u0161anjem verodostojnosti, spomina, soglasja, odgovornosti in dru\u017ebenega odzivanja, ne da bi gledalcu omogo\u010dili neposreden dostop do samega dogodka. Leila Grbovi\u0107 je v gledali\u0161kem listu uprizoritve zapisala, da sta romaneskna postopka fragmentacije \u010dasovnosti in mno\u0161tva izklju\u010dujo\u010dih se perspektiv v\u00a0odrski priredbi \u0161e stopnjevana; mno\u017eica glasov iz romana je strnjena predvsem v\u00a0Vereni in Hannesu.<\/p>\n

Dramaturginja uprizoritve in urednica gledali\u0161kega lista Mojca Kranjc <\/strong>je na novinarski konferenci povedala, da je ena od odlik odrske priredbe njena izrazita gledali\u0161kost: ne gre za avtomati\u010den prenos literature na oder, saj sta Lara Fritz in Philipp Matthias M\u00fcller iz romana dobesedno prevzela zelo malo: \u00bbBesedilo sta napisala na novo in pri tem ohranila njegovega duha. Odrska priredba se ne postavi ne na stali\u0161\u010de \u017ertve ne na stali\u0161\u010de storilca, temve\u010d vpra\u0161anje pu\u0161\u010da odprto ter pozornost preusmerja od iskanja krivca k razmisleku in pogovoru o temi.\u00ab<\/p>\n

Eva Nina Lampi\u010d, re\u017eiserka<\/strong>, je kot eno klju\u010dnih izhodi\u0161\u010d ustvarjalnega procesa poudarila vpra\u0161anji, kako lahko dva \u010dloveka isti dogodek interpretirata tako razli\u010dno in zakaj se ljudem okoli njiju zdi, da se morajo odlo\u010diti za eno ali drugo stran. Kot je opozorila na novinarski konferenci, \u00bbje bilo pomembno vztrajati v neprijetnih ob\u010dutjih in navideznih protislovjih ter jih ne posku\u0161ati prehitro razre\u0161iti; z uprizoritvijo ta proces zdaj ekipa uprizoritve odpira ob\u010dinstvu in javnosti\u00ab.<\/p>\n

Ekipa uprizoritve se zahvaljuje dr. Lori Bri\u0161ki<\/strong>, dr. Fabianu L\u00f6wenbr\u00fccku<\/strong>, dr. Mojci M.\u00a0Plesni\u010dar<\/strong>, Diani \u00d8. T\u00f8rsl\u00f8v M\u00f8ller<\/strong>, Katji Zabukovec Kerin<\/strong> in dr. Darji Zavir\u0161ek<\/strong> za sodelovanje, pomo\u010d in podporo.<\/p>\n

O AVTORICI BETTINI WILPERT <\/strong>(iz predstavitve, ki jo je za gledali\u0161ki list uprizoritve pripravila Leila Grbovi\u0107)<\/em><\/p>\n

Bettina Wilpert, rojena leta 1989, je \u0161tudirala kulturologijo in anglistiko v Potsdamu in Berlinu, nato pa kreativno pisanje na Nem\u0161kem literarnem in\u0161titutu v Leipzigu. Njen prvenec, roman Kar se nam ne dogaja<\/em> (izvirno Nichts, was uns passiert<\/em>), je iz\u0161el leta 2018 in jo kmalu uvrstil med najodmevnej\u0161e glasove mlaj\u0161e generacije nem\u0161kih avtoric. Prinesel ji je nagrado aspekte, ki jo podeljuje televizijska postaja ZDF za najbolj\u0161i literarni prvenec, spodbujevalno Lessingovo nagrado Svobodne dr\u017eave Sa\u0161ke in t.\u00a0i.\u00a0kranichsteinsko \u0161tipendijo za mladinsko literaturo. Leta 2022 je Wilpert prejela tudi reziden\u010dno \u0161tipendijo za Villo Auroro v Los Angelesu. Danes \u017eivi kot samostojna avtorica in mati dveh otrok v Leipzigu.<\/p>\n

Roman Kar se nam ne dogaja<\/em> odstre bralstvu kompleksnost travmati\u010dne izku\u0161nje posilstva, a raz\u010dleni tudi vse, kar se zgodi pred njim in po njem: odnos med \u017ertvijo in storilcem, dvome, ki se tiho naselijo v prijateljsko zaupanje, spomin in njegove vrzeli, predvsem pa na\u010dine, na katere dru\u017eba posku\u0161a razumeti spolno nasilje. Ni naklju\u010dje, da je iz\u0161el ravno v \u010dasu gibanja #MeToo<\/em> (#JazTudi<\/em>), ko je vpra\u0161anje spolnega nasilja do\u017eivelo eno svojih najintenzivnej\u0161ih javnih artikulacij. Prav v tem kontekstu je roman presegel meje literarnega prostora in prodrl v nem\u0161ki javni diskurz o spolnem nasilju, da bi prevpra\u0161al njegove temeljne predpostavke. [\u2026] Na slovenski knji\u017eevni trg je pri\u0161el leta 2020 pri zalo\u017ebi Beletrina, in sicer kot rezultat zanimivega poskusa kolektivnega prevajanja, ki ga je spodbudil Goethe-Institut Ljubljana. Snov je ve\u010dkrat do\u017eivela tudi odrsko uprizoritev in radijsko priredbo [\u2026].<\/p>\n

Avtori\u010din pristop k pisanju odlikuje prav to, da se izku\u0161enj svojih protagonistk ne loteva kot izoliranih, zasebnih dogodkov. To postane \u0161e posebej o\u010ditno v njenem drugem romanu Herumtreiberinnen<\/em> (Potepuhinje<\/em>), v katerem prepleta zgodbe treh mladih \u017eensk iz razli\u010dnih zgodovinskih obdobij. Njihove \u017eivljenjske poti povezuje hi\u0161a na ulici Lerchenstra\u00dfe v Leipzigu, v kateri se svojstveno prepletajo razli\u010dni \u010dasi in izku\u0161nje\/do\u017eivetja. Roman tako ne podaja le treh individualnih biografij, temve\u010d spra\u0161uje, kako mo\u010dno lahko \u017eivljenje posameznice oblikujeta zgodovinski trenutek in dru\u017ebena ureditev, v kateri se znajde.<\/p>\n

V najnovej\u0161em romanu Die b\u00e4rtige Frau<\/em> (Bradata \u017eenska<\/em>), ki je iz\u0161el leta 2025 pri zalo\u017ebi Verbrecher, sledi obrat k telesnosti: avtorica raziskuje, kako dru\u017eba dolo\u010da, kaj naj bi s\u00a0svojim telesom po\u010dele \u017eenske. V sredi\u0161\u010du so tako nose\u010dnost, materinstvo in telesne spremembe, ki ju spremljajo. Roman odpira vpra\u0161anja o dru\u017eini, kr\u0161\u010danski vzgoji, ospoljenih \u017eivljenjskih vlogah in odlo\u010ditvah ter pogosto precej neprijetnem neskladju med predstavami o materinstvu in njegovo \u017eiveto realnostjo.
\nPisanje se pri Wilpert ne omejuje zgolj na knji\u017ene strani. Avtorica pi\u0161e \u010dlanke, eseje in kolumne za medije, kot so Woz<\/em>, Taz<\/em> in Zeit Online<\/em>, ustvarja pa tudi za radio, gledali\u0161\u010de in ve\u010dpredstavitvene medijske vsebine. [\u2026]<\/p>\n

Od spolnega nasilja in reproduktivne pravi\u010dnosti do materinstva, dru\u017einske zgodovine in transgeneracijskega spomina se tako v delu Bettine Wilpert vedno znova pojavlja podobno vpra\u0161anje: koliko je na\u0161e \u017eivljenje zares na\u0161e, \u010de ga ves \u010das oblikujejo pripovedi, pri\u010dakovanja in travme, ki so obstajali \u017ee pred nami? Njeni zapisi se pri tem ne ustavljajo pri iskanju enozna\u010dnih odgovorov \u2013 zanimajo jo predvsem razpoke med posameznikom in okoljem, med tem, kar mislimo, da vemo, in tem, kako smo to vednost konstruirali, ter med osebnim spominom in kolektivnimi pripovedmi.<\/p>\n

IZ GLEDALI\u0160KEGA LISTA<\/strong><\/p>\n

Benjamin Zajc, Situacija je jasna, a to ni zgodba o tem<\/em><\/strong>
\n\u00bbA ne roman Kar se nam ne dogaja<\/em> ne priredba Lare Fritz in Philippa Matthiasa M\u00fcllerja Nam se to ne more zgodit<\/em> se s tem ne ukvarjata. Pravzaprav sam akt posilstva zgolj o\u0161vrkneta in lu\u010d raje usmerita na prej in potem, na tisti potem, zaradi katerega mnogi spolni napadi ostanejo neprijavljeni. Da bi avtorica svoj razmislek lahko izpeljala, si za izhodi\u0161\u010de zgodbe izbere toliko bolj kompleksen primer: \u017ertev in storilec se poznata, sta \u017ee bila spolno povezana, prijavljeni zlo\u010din pa se zgodi ob prisotnosti ve\u010dje koli\u010dine alkohola in posledi\u010dnega izpada spomina. Skratka, primer, pri katerem se lahko zelo hitro za\u010dnejo kopi\u010diti vpra\u0161anja, dvomi in okoli\u0161\u010dine, ki naj bi govorile bodisi v prid bodisi proti verodostojnosti \u017ertve. Morda je v tem smislu bolj kompleksen le \u0161e primer posilstva v zakonski zvezi. Wilpert s tem zavestno odstrani vse udobne oporne to\u010dke. Jonas ni mo\u0161ki, pred katerim bi Anna morala be\u017eati v temno ulico; ni nasilen, ni agresiven, ni prikazan kot nekdo, ki bi svoje spolne partnerice sistemati\u010dno obravnaval kot plen. Nasprotno, je izobra\u017een, politi\u010dno anga\u017eiran, na\u010deloma senzibilen mo\u0161ki, ki tudi sam pozna jezik feminizma. Anna pa ni konstruirana kot idealna \u017ertev: pije, provocira, se spogleduje.\u00ab<\/p>\n

Leila Grbovi\u0107, Variacija na temo dogodka<\/em><\/strong>
\n\u00bbWilpert se tega ne loti s poskusom, da bi ponudila novo, neopore\u010dno ,resnico\u2018 posilstva, temve\u010d tako, da spodmakne tla sami ideji, da bi bilo sleherno spolno nasilje sploh mo\u017eno stla\u010diti v eno samo koherentno pripoved. Literarni trivializaciji posilstva in (domnevno) la\u017enih obto\u017eb se ve\u0161\u010de izmika z dvojnim posegom v zasnovo narativa, preko katerega te teme sploh razumemo. Linearna, vzro\u010dno-posledi\u010dna \u010dasovnost tako razpade na fragmentirane poskuse rekonstrukcije dogajanja tiste no\u010di, enovitost vsevedne, nadrejene pripovedovalske instance pa se \u0161ibi pod te\u017eo raznolikih, druga drugo izklju\u010dujo\u010dih perspektiv. Te se v romanu spajajo, a tudi odbijajo in negirajo v figuri anonimne pripovedovalke, ki pa zaradi svoje hkratne vseprisotnosti in zadr\u017eanosti deluje manj kot razsodnica in bolj kot moderatorka dogajanja. Izbrani pripovedovalski modus to odmaknjenost \u0161e utrjuje: mnenja in pri\u010devanja likov so nam praviloma posredovana v\u00a0premem govoru. S tem roman vzpostavlja distanco tako do vsebine izre\u010denega kot do likov, ki to izrekajo. Ta dvojna posredovanost \u2013 opazovanje tistih, ki spolno nasilje opazujejo in ga razlagajo po svoje \u2013 zavira enozna\u010dno \u010dustveno identifikacijo. Roman nas ne nagovarja, naj verjamemo eni ali drugi razli\u010dici zgodbe, temve\u010d nas postavi v sam proces, v katerem se resnica o dogodku \u0161ele diskurzivno proizvaja.\u00ab<\/p>\n

Dr. Mojca M. Plesni\u010dar, Kar se zgodi med ljudmi<\/em><\/strong>
\n\u00bbOsrednji dogodek v igri se zgodi zunaj odra. Gledalci ne vidimo, kaj se je zgodilo v\u00a0Jonasovi sobi. Ni vsevednega pripovedovalca, ki bi razlo\u017eil potek dogodka, neodvisne pri\u010de, ki bi ga opazovala, niti posnetka, ki bi ga lahko ustavili, prevrteli nazaj in pregledali po posameznih trenutkih. Na voljo imamo Annino pripoved, Jonasovo pripoved, drobce njunih spominov ter opa\u017eanja ljudi, ki so ju videli pred dogodkom in po njem.
\nAnna pravi, da je rekla ,ne\u2018 in se branila. Jonas pravi, da njenega ,ne\u2018 ni sli\u0161al, da je vpra\u0161al po kondomu in razumel njen odgovor kot pritrditev. Njuni pripovedi sta v\u00a0bistvenem delu nezdru\u017eljivi. Gledalci se znajdemo v neprijetnem polo\u017eaju: \u017eelimo vedeti, kaj se je zgodilo, a nimamo dostopa do dogodka samega.\u00ab<\/p>\n

Dr. Lora Bri\u0161ki, Kar se obravnava v kazenskem postopku \u2013 ugotavljanje resnice in meje dokazovanja<\/em><\/strong>
\n\u00bbDrama<\/span> namenoma ne odgovori na vpra\u0161anje, kaj se je zgodilo. Tudi kazenski postopek na to vpra\u0161anje ne more vedno odgovoriti s popolno gotovostjo. Njegov namen je odlo\u010diti o obto\u017ebi po vnaprej dolo\u010denih procesnih pravilih, na podlagi dokazov, ki so pomembni za presojo konkretne obto\u017ebe. Annino do\u017eivljanje policijskega zasli\u0161anja opozarja na nevarnost, da se preverjanje njene izjave lahko spremeni v preverjanje, ali ustreza predstavi o \u00bbpravi\u00ab ali dovolj verodostojni \u017ertvi. Prav zato morajo ostati predmet dokazovanja okoli\u0161\u010dine konkretnega dejanja, ne pa splo\u0161no preu\u010devanje \u017ertvinega zna\u010daja, spolne preteklosti in drugih vidikov zasebnega \u017eivljenja, ki niso relevantni za presojo konkretne obto\u017ebe.\u00ab<\/p>\n

Premiera<\/strong>
\n25. september ob 20.00<\/p>\n

PRVE PONOVITVE<\/strong>
\n26. september (ob 20.00)
\n28. september (ob 20.00)
\n7. oktober (ob 19.00)
\n9. oktober (ob 20.00)
\n10. oktober (ob 20.00)
\n13. oktober (ob 20.00)
\n14. oktober (ob 20.00)
\n15. oktober (ob 20.00)
\n16. oktober (ob 20.00)<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n