{"id":62877,"date":"2026-09-17T17:38:15","date_gmt":"2026-09-17T15:38:15","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=62877"},"modified":"2026-09-17T17:38:15","modified_gmt":"2026-09-17T15:38:15","slug":"prva-slovenska-uprizoritev-drame-iranska-konferenca-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=62877","title":{"rendered":"Prva slovenska uprizoritev drame ‘Iranska konferenca’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

Prva slovenska uprizoritev drame ‘Iranska konferenca’ Ivana Viripajeva v re\u017eiji Nine Raji\u0107 Kranjac – Metafora iranske problematike kot projekcijska povr\u0161ina in ogledalo: znanstvena konferenca izri\u0161e avtoportret privilegirane dru\u017ebe, ki v obra\u010dunavanju z vsem, \u010desar ne razume in ne sprejema, ter razkrije lastne predsodke, samozadostnost in fa\u0161isti\u010dne vzorce, ki ostajajo v zahodnem svetu globoko zakoreninjeni in pogosto neprepoznani.<\/strong><\/p>\n

Slovensko narodno gledali\u0161\u010de Drama Ljubljana sezono 2026\/27 za\u010denja s prvo slovensko uprizoritvijo drame Iranska konferenca<\/em><\/strong> mednarodno priznanega dramatika in re\u017eiserja Ivana Viripajeva<\/strong> v re\u017eiji Nine Raji\u0107 Kranjac<\/strong>. Drama iz leta 2017 se dogaja na znanstveni konferenci v K\u00f8benhavnu, ki naj bi osvetlila zapletenost iranske problematike. Razpravljavci razli\u010dnih provenienc se od izhodi\u0161\u010dne teme zelo hitro oddaljijjo, njihovi nastopi postajajo vse bolj osebni, anekdoti\u010dni in ezoteri\u010dni, strokovna razprava pa se spreobrne v obra\u010dunavanje z vsem, \u010desar Zahod ne razume in ne sprejema. Premiera bo v soboto, 19. septembra 2026, ob 20.00<\/strong> na Velikem odru SNG Drama Ljubljana. Prve ponovitve bodo na sporedu 21., 22., 25., 26. in 28. septembra ob 19.30, oktobrske pa 22. in 23. ob 19.30.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong> – Foto Peter Uhan\/SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

V uprizoritvi igrajo \u010dlanice in \u010dlani igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana Marko Mandi\u0107, Benjamin Krneti\u0107, Gregor Bakovi\u0107, Nina Vali\u010d, Nejc Cijan Garlatti, Janez \u0160kof, Sa\u0161a Pav\u010dek<\/strong> in gostja Tamara Avgu\u0161tin<\/strong>. Dramo Viripajeva je iz ru\u0161\u010dine prevedla Tatjana Stani\u010d<\/strong>, ki je tudi lektorica uprizoritve. Avtorsko ekipo pod vodstvom re\u017eiserke Nine Raji\u0107 Kranjac<\/strong> sestavljajo \u0161e dramaturg Rok Andres<\/strong>, scenografinja Ur\u0161a Vidic<\/strong>, kostumografinja Marina Sremac<\/strong>, skladatelj in avtor zvoka Branko Ro\u017eman<\/strong>, avtor avdiovizualnega palimpsesta Jaka Smerkolj Simoneti<\/strong>, oblikovalec svetlobe Borut Bu\u010dinel<\/strong> in oblikovalka maske Julija Gongina<\/strong>.<\/p>\n

Ivan Viripajev je dramatik in re\u017eiser ruskega rodu, ki \u017eivi v Var\u0161avi, njegove igre pa uprizarjajo od ZDA do Ju\u017ene Koreje. Domovino je zapustil leta 2014 zaradi nestrinjanja z re\u017eimom Vladimirja Putina in se podal v prostovoljni eksil, kasneje pa so ga ruske oblasti obsodile na zaporno kazen, ker naj bi \u00bbdiskreditiral ruske oboro\u017eene sile in \u0161iril la\u017ene informacije o vojski\u00ab.<\/em> Viripajev je prepovedal uprizarjanje svojih del v ruskih gledali\u0161\u010dih, po ve\u010d kot desetih letih ustvarjalnega \u017eivljenja na Poljskem pa je prevzel poljsko dr\u017eavljanstvo in pi\u0161e v polj\u0161\u010dini. \u010ceprav Viripajev ostaja zavezan dramskemu gledali\u0161\u010du, je mogo\u010de njegovo dramsko pisavo povezati z izrazito anga\u017eirano avtorsko pozicijo in z evropskim politi\u010dnim gledali\u0161\u010dem. Dramatika Ivana Viripajeva je slovenskemu ob\u010dinstvu dobro znana, Iranska konferenca<\/em> pa je njegovo prvo delo na odru SNG Drama Ljubljana.<\/p>\n

Znanstvena konferenca v K\u00f8benhavnu, ki jo spremljamo v igri, naj bi osvetlila kompleksnost iranske problematike. Razprava sprva poteka v standardnih okvirih, nato pa se posamezni prispevki vse bolj oddaljujejo od izhodi\u0161\u010da, postajajo subjektivni, banalni, anekdoti\u010dni in ezoteri\u010dni ter akademski diskurz spreminjajo v absurdno farso. Konferenco vodi profesor za mednarodne odnose Philip Rasmussen<\/strong>, ki ga igra Marko Mandi\u0107<\/strong>. Benjamin Krneti\u0107<\/strong> igra petintridesetletnega politologa in kolumnista dnevnika Politiken<\/em> Magnusa Thomsena<\/strong>; Gregor Bakovi\u0107<\/strong> igra \u0161estdesetletnega profesorja na Teolo\u0161ki fakulteti Univerze v K\u00f8benhavnu Oliverja Larsena<\/strong>; gostja Tamara Avgu\u0161tin<\/strong> igra triintridesetletno neodvisno novinarko, specializirano za \u00bbkrizna \u017eari\u0161\u010da\u00ab po svetu, Astrid Petersen<\/strong>; Nina Vali\u010d<\/strong> igra \u0161tiridesetletno soprogo predsednika vlade Kraljevine Danske, predsednico mednarodne dobrodelne organizacije Vzajemnost in nekdanjo priljubljeno televizijsko voditeljico Emmo Schmidt Poulsen<\/strong>; Nejc Cijan Garlatti<\/strong> igra dvain\u0161tiridesetletnega danskega pisatelja in filozofa Gustava Jensena<\/strong>; Janez \u0160kof<\/strong> igra petdesetletnega duhovnika Evangeli\u010danske luteranske cerkve in profesorja na Teolo\u0161ki fakulteti Univerze v K\u00f8benhavnu, o\u010deta Avgu\u0161tina<\/strong>; Sa\u0161a Pav\u010dek<\/strong> igra devetdesetletno Pascual Andersen<\/strong>, svetovno znano dirigentko, ki je do upokojitve vodila Nacionalni orkester Kraljevine Danske. Rasmussen \u017ee v uvodnem nagovoru napove, da bodo udele\u017eenci manj govorili o Iranu, ve\u010d pa \u00bbo razlogih, ki so sodobni svet pripeljali do navzkri\u017eja razli\u010dnih pogledov na univerzum in \u010dlovekovo mesto v njem\u00ab. \u00bbIranski problem\u00ab opredeli kot nasprotje med \u00bbreligioznim tradicionalizmom\u00ab in \u00bbhumanisti\u010dnim racionalizmom\u00ab oziroma kot spopad \u00bbmed Alahom in Coca-colo\u00ab.<\/p>\n

Re\u017eiserka Nina Raji\u0107 Kranjac<\/strong> je v repertoarni predstavitvi uprizoritve zapisala: \u00bbV trenutku sedanjosti, v katerem smo pri\u010da, da so \u010dlovek in \u010dlovekove pravice v ve\u010dini sveta spregledani, prioritetni pa mo\u010d in oblast. Ko je mi\u017eanje civilistov na Zahodu potola\u017eeno z begom v verski tradicionalizem ali cini\u010dnost humanisti\u010dnega racionalizma. Ko je podedovana kulturna prtljaga izgovor za ksenofobijo, rasizem, nacionalizem in neokusno superiornost belega \u010dloveka. Takrat za\u010dne Viripajev brez velikih besed vzbujati ob\u010dutek krivde.\u00ab Na novinarski konferenci pred premiero je Nina Raji\u0107 Kranjac pojasnila, da jo je pri besedilu posebej pritegnilo vpra\u0161anje, kako se v javnem diskurzu pod okriljem poklicne in strokovne avtoritete ter domnevne resnice razkrivajo osebna prepri\u010danja, predsodki in \u00bbmali zlo\u010dini\u00ab govorcev. Kot je poudarila, fa\u0161izem v Iransko konferenco<\/em> \u00bbni vpisan na prvo \u017eogo\u00ab in se ne ka\u017ee kot ideolo\u0161ka razprava ali politi\u010dni pamflet, temve\u010d se razkriva skozi prepri\u010danje akademskih strokovnjakov, ki ga le-ti pri sebi niti ne prepoznajo. Prav ta plast besedila jo je v dana\u0161njih okoli\u0161\u010dinah posebej intrigirala: nastopajo\u010di svoja stali\u0161\u010da utemeljujejo z razli\u010dnimi strokovnimi, interesnimi in dru\u017ebenimi argumenti, konflikt med njimi pa vse bolj nara\u0161\u010da. Iran pri tem postaja priro\u010den izgovor, prek katerega se govorci izogibajo neposrednemu soo\u010denju s \u0161ir\u0161imi dru\u017ebenimi in politi\u010dnimi problemi. Nina Raji\u0107 Kranjac je ob tem opozorila na \u00bbslepo pego Zahoda\u00ab, ki pri presojanju Vzhoda pogosto ne prepozna lastnih predsodkov in fa\u0161isti\u010dnih vzorcev. Po njenem ti vzorci niso izginili, ampak se danes znova razra\u0161\u010dajo, pogosto pod krinko domoljubja in skrbi za izbolj\u0161anje \u017eivljenjskih pogojev. Zato jo je v gledali\u0161kem smislu zanimalo, kako monolo\u0161ko strukturo \u00a0Iranske konference<\/em> umestiti v okolje, v katerem se tisto, kar ostaja v govorih prikrito, postopoma razkriva. Pri tem je posebej izpostavila izjemen igralski ansambel, ki je omogo\u010dil, da so dramske osebe za\u017eivele v vsej svoji kompleksnosti.<\/p>\n

Prevajalka in gledali\u0161ka lektorica Tatjana Stani\u010d<\/strong> je prevedla \u017ee \u0161tiri igre Viripajeva: Iluzije, Pijane, Neznosno dolge objeme in Iransko konferenco. Na novinarski konferenci je izpostavila za avtorja zna\u010dilen motiv politi\u010dno napete situacije Vzhod proti Zahodu oziroma \u00bb’mi’ proti ‘njim’\u00ab<\/em>. V delih Viripajeva se motivni sklopi ponavljajo, slog in jezik pa mo\u010dno spreminjata. V Iranski konferenci<\/em> avtor \u00a0pomensko prelamljanje in izpraznjenost visoko strokovnegaakademskega diskurza med potekom diskusije vedno bolj nadome\u0161\u010da s poeti\u010dnostjo, dokler na koncu igre ne preostane \u010dista poezija kot edini jezik resnice. Z ve\u010dplastno jezikovno podobo igre je Viripajev dodatno pod\u010drtal dejstvo, da nih\u010de od sodelujo\u010dih na konferenci ni sposoben ubraniti svojega na prvi pogled nezmotljivega akademskega stali\u0161\u010da.<\/p>\n

Dramaturg uprizoritve Rok Andres <\/strong>je v \u010dlanku z naslovom Poezija kot metafora ali manipulacija?<\/em>, objavljenem v gledali\u0161kem listu, Iransko konferenco<\/em> opisal kot navzven monolitno, v svoji pomenski zgradbi pa izrazito raznorodno dramsko besedilo. Njegove temeljne zna\u010dilnosti je strnil v tri to\u010dke: \u00bbkonferenca o Drugem je vedno avtoportret; podro\u010dje zahodnega intelektualizma je razpr\u0161eno in neusklajeno; Drugi spregovori zadnji\u00ab. Panelisti nastopajo s polo\u017eaja strokovne avtoritete in javno izrekajo nekaj, kar naj bi bila znanstvena dognanja, skozi svoje nastope pa razkrivajo predvsem lastne izgube, pojmovanje boga in pravi\u010dnosti, izku\u0161nje, strahove, podzavest in predstavo o samih sebi. Iran je v tej strukturi \u00a0\u00bbzgolj prazna projekcijska povr\u0161ina, na katero se prikazuje anatomija zahodne intelektualne kulture,\u00ab, kot je zapisal Andres.<\/p>\n

Odrski prostor je namenjen soo\u010denju stali\u0161\u010d, gledalci nastopijo kot pri\u010de dogodka, hkrati pa so izzvani k sodelovanju oziroma izra\u017eanju mnenj. Gradivo sprva u\u010dinkuje kot niz znanstvenih spoznanj ali splo\u0161nih dejstev, z drobljenjem fokusov in misli ter absurdnimi permutacijami tem pa postopoma prehaja iz pogojno dokumentarnega v parodi\u010dno. Andres je anga\u017eirano dr\u017eo dramske pisave, ustvarjalnosti in \u017eivljenja Viripajeva opredelil kot dru\u017ebenopoliti\u010dno, obenem pa poeti\u010dno, metafizi\u010dno in duhovno.<\/p>\n

Ob tem pa je v gledali\u0161kem listu navedel tudi avtorjev poznej\u0161i, izrazito samokriti\u010dni pogled na lastno dramo, ko je ob ponovnem branju Iranske konference<\/em> poudaril, da so bile okoli\u0161\u010dine leta 2017, ko jo je napisal, druga\u010dne. Dejal je, da bi moral igro napisati na novo ali njeno uprizarjanje prepovedati. Andres je to izjavo povezal s spremenjenimi okoli\u0161\u010dinami, v katerih drama danes vstopa pred ob\u010dinstvo, in z Viripajevovo samokriti\u010dnostjo, ob tem pa tudi sam (tako kot Tatjana Stani\u010d) izpostavil poeti\u010dnost igre in mo\u010d poezije. Odprtost metafore omogo\u010da razli\u010dna branja, vendar lahko posamezne trditve zaradi nedolo\u010denega klju\u010da razumevanja zazvenijo druga\u010de, kot so bile mi\u0161ljene ali izre\u010dene. Metafora lahko zato postane tudi polje manipulacije v politi\u010dnem in dru\u017ebenem diskurzu. Viripajev z metafori\u010dnim pisanjem ohranja poeti\u010dno, skoraj idealisti\u010dno razumevanje sveta \u2013 \u00a0kar Andres opi\u0161e kot \u00bbpreblisk optimizma\u00ab.<\/p>\n

IZ GLEDALI\u0160KEGA LISTA<\/strong><\/p>\n

Za to \u0161tevilko Gledali\u0161kega lista \u2013 osrednjo publikacijo SNG Drama Ljubljana, ki v tej sezoni vstopa \u017ee v 106. leto izhajanja, so pisali \u0161e dr. Katja Zakraj\u0161ek, dr. Dragan Poto\u010dnik in Jaka Smerkolj Simoneti (ob dr. Roku Andresu, dramaturgu uprizoritve in uredniku publikacije, za katero je prispeval tudi poglobljeno dramatur\u0161ko raz\u010dlembo Iranske konference<\/em>).<\/p>\n

Dr. Katja Zakraj\u0161ek<\/strong> je komparativistka in literarna prevajalka, ki se osredoto\u010da na postkolonialne in dekolonialne pisave in njihove kontekste. V \u010dlanku z naslovom Ali lahko \u0160irin \u0160irazi govori?<\/em>, objavljenem v gledali\u0161kem listu, je izpostavila, da Viripajevova znotrajdramska \u00bbkonferenca o iranskem problemu\u00ab postavlja evropske razpravljavce v polo\u017eaj tistih, ki s pozicije vednosti govorijo o iranskih Drugih. Sam \u00bbiranski problem\u00ab pri tem nikoli ni natan\u010dno opredeljen. Udele\u017eenci govorijo o Iranu in njegovem prebivalstvu, medtem ko se njihovi govori vedno znova vra\u010dajo k njim samim. \u00a0Zakraj\u0161ek je v tej govorici prepoznala evropske konstrukcije Drugega. Zahod z dolo\u010danjem, kdo oziroma kaj naj Drugi sploh bo, so\u010dasno oblikuje lastno samopodobo. Konferenca se naposled vrti v krogu in se vra\u010da k besedi\u010denju Evropejcev o sebi in o lastni civiliziranosti, ne da bi o Iranu kot svojem domnevnem predmetu pri\u0161la do konkretnega spoznanja.<\/p>\n

Dr. Dragan Poto\u010dnik<\/strong> je zgodovinar, univerzitetni profesor, pisatelj in popotnik. Je eden vidnej\u0161ih slovenskih poznavalcev zgodovine in kultur Bli\u017enjega vzhoda, islamske civilizacije in Irana; avtor knjige Zgodovina Irana<\/em>, ki je iz\u0161la tudi v angle\u0161kem prevodu. Njegovo raziskovalno delo je posve\u010deno predvsem zgodovini Irana, islamske civilizacije, odnosom med Zahodom in islamskim svetom ter vpra\u0161anjem medkulturnega dialoga. V gledali\u0161kem listu je Poto\u010dnik v \u010dlanku z naslovom Iran kot ogledalo<\/em> zapisal, da Iran v Viripajevovem besedilu postane ogledalo<\/em>. Poto\u010dnik je v nadaljevanju opozoril tudi na razmerje med univerzalizmom in evropocentrizmom ter na zgodovinski spomin, brez katerega odnosa med Iranom in Zahodom ni mogo\u010de razumeti.<\/p>\n

Jaka Smerkolj Simoneti<\/strong> \u2013 gledali\u0161ki re\u017eiser, dramatik in dramaturg, samozaposlen v kulturi in \u010dlan avtorske ekipe uprizoritve, je v gledali\u0161kem listu v \u010dlanku z naslovom Dolo\u010dena skrivnost<\/em> predstavil dragocen pogled na Konferenco<\/em> iz polo\u017eaja mladega opazovalca v zadnji vrsti. V ospredje je postavil njeno samonana\u0161alnost, hierarhije, poklicne interese, dolg\u010das in igro navidezno odprtega dialoga. Ljudje na odru imajo mikrofone, pozornost in mo\u017enost javnega izrekanja; v njihovem govoru pa se pod strokovnimi polo\u017eaji razkrivajo tudi osebne frustracije, protislovja in zavest o privilegijih.
\nSmerkolj Simoneti je konferenco spremljal skozi izrazito subjektivno, ironi\u010dno perspektivo. Njegov opazovalec med poslu\u0161anjem preskakuje med svobodo, izbiro, bogom, zahodnim intelektualizmom, ob\u010dutkom krivde in govorom o nenehnem jemanju. Ob tem se poraja tudi mo\u017enost humorja kot drobnega odmika od moraliziranja in intelektualne samozaverovanosti<\/em>.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n