{"id":61452,"date":"2026-04-22T01:21:11","date_gmt":"2026-04-21T23:21:11","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=61452"},"modified":"2026-04-22T01:21:11","modified_gmt":"2026-04-21T23:21:11","slug":"vojna-nima-zenskega-obraza-prva-slovenska-uprizoritev-romana-svetlane-aleksijevic-v-reziji-biljane-radinoske","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=61452","title":{"rendered":"VOJNA NIMA \u017dENSKEGA OBRAZA – prva slovenska uprizoritev romana Svetlane Aleksijevi\u010d v re\u017eiji Biljane Radinoske"},"content":{"rendered":"

Premiera prve slovenske uprizoritve romana VOJNA NIMA \u017dENSKEGA OBRAZA Svetlane Aleksijevi\u010d v re\u017eiji Biljane Radinoske v Mali Drami 23.04.2026. ob 20.00<\/strong><\/p>\n

Program sezone 2025\/26 v Mali Drami bo 23. aprila 2026 sklenila prva slovenska uprizoritev romana beloruske pisateljice, Nobelove nagrajenke za knji\u017eevnost, Svetlane Aleksijevi\u010d Vojna nima \u017eenskega obraza<\/em>. Avtorica priredbe romana, ki je v pri nas iz\u0161el v prevodu Janija Rebca, je \u0160pela Frlic, re\u017eiserka uprizoritve pa je makedonska umetnica Biljana Radinoska, ki se s tem projektom prvi\u010d predstavlja slovenskemu ob\u010dinstvu. Premieri na odru Male Drame bosta sledili prvi ponovitvi, ki bosta na sporedu v petek, 24., in v soboto, 25. aprila, ob 20.00. Maja bo predstava na sporedu 18., 19., 21. in 30. ob 20.00.<\/strong><\/p>\n

Med drugo svetovno vojno se je v sovjetski vojski borilo milijon deklet in \u017eensk. Med njimi so bile ostrostrelke, pilotke, mehani\u010darke, tankistke, bolni\u010darke in kirurginje. V uprizoritvi igrajo Iva Babi\u0107, Barbara Cerar, Silva \u010cu\u0161in, Eva Jesenovec, Vanja Plut <\/strong>in Maja Sever<\/strong>. Igralke kot posameznice in kot pretresljiv zbor pripovedujejo o vojni, v kateri ni junakov \u2013\u00a0 samo neznosno trpljenje zemlje, \u017eivali in ljudi.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong> – Foto Peter Uhan \/ SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

Odrska priredba in prva slovenska uprizoritve temeljita na snovi, ki jo je Svetlana Aleksijevi\u010d izpisala iz ve\u010d kot petsto pri\u010devanj \u017eensk, ki so med drugo svetovno vojno slu\u017eile v sovjetski vojski. Tako roman kot odrska priredba vojno zavra\u010data kot mit in jo vra\u010data v polje \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje. V sredi\u0161\u010du je zbor \u017eenskih glasov, v ospredju pa vpra\u0161anje, kako v nepredstavljivem trpljenju ohraniti \u010dloveka. Vojna nima \u017eenskega obraza<\/em> je zato uprizoritev, ki ne govori o zmagoslavju, temve\u010d o ceni ustvarjanja zgodovine, o \u010dlove\u010dnosti in o odgovornosti poslu\u0161anja.<\/p>\n

Poleg re\u017eiserke Biljane Radinoske<\/strong> in avtorice priredbe ter dramaturginje \u0160pele Frlic<\/strong> sestavljajo avtorsko ekipo lektorica Tatjana Stani\u010d<\/strong>, scenografinja Maru\u0161a Mali<\/strong>, kostumografinja Jelena Prokovi\u0107<\/strong>, umetni\u0161ki sodelavec Aleksandar Ivanovski<\/strong>, oblikovalka svetlobe Mojca Sarja\u0161<\/strong> in oblikovalka maske Merima \u0106ehi\u0107<\/strong>. V predstavi nastopajo tudi Gaja Adami\u010d, Nika \u010cer\u010dek, Sara Kolari\u010d, Julija Kova\u010d, Nu\u0161a Magdi\u010d, Marjetka Rakar, Maja Raki\u0107, Klara \u0160paremblek <\/strong>in Tia Udovi\u010di\u0107<\/strong> \u2013 vokalno skupino je pripravila Alenka Podpe\u010dan<\/strong>.<\/p>\n

O SVETLANI ALEKSIJEVI\u010c IN ROMANU<\/strong><\/p>\n

Svetlana Aleksijevi\u010d, beloruska pisateljica, esejistka in raziskovalna novinarka, se v svetovno literarno krajino vpisuje s ciklom polifoni\u010dnih romanov Glasovi utopije<\/em>, v katerem je zgradila literarno kroniko \u010dustvene zgodovine sovjetskega in postsovjetskega \u010dloveka. Njeno pisanje in javno delovanje prevevajo izrazita eti\u010dna dr\u017ea, humanizem in pacifizem. Leta 2015 je prejela Nobelovo nagrado za knji\u017eevnost; kot je navedno v gledali\u0161kem listu, za \u00bbpolifoni\u010dne zapise, spomenik trpljenju in pogumu v na\u0161em \u010dasu\u00ab.<\/p>\n

\u0160pela Frlic<\/strong> je v predstavitvi avtorice, objavljeni v gledali\u0161kem listu, zapisala, da Aleksijevi\u010d bolj kot zgodovinska dejstva zanima \u010dustvovanje ljudi na ozadju velikih zgodovinskih dogodkov ter vpra\u0161anje \u010dlove\u010dnosti. Njena dela so kola\u017ei ustnih pripovedi, ki jih v literarno celoto povezujeta premi\u0161ljena dramaturgija in ob\u010dutljiv avtorski komentar. Roman Vojna nima \u017eenskega obraza<\/em> je prvo delo cikla Glasovi utopije<\/em>. Ob nastanku je bil zaradi relativizacije juna\u0161ke podobe sovjetskih \u017eensk, zagovarjanja pacifizma in o\u010ditkov o naturalizmu prepovedan; prvi\u010d je iz\u0161el leta 1985, celovitej\u0161a izdaja pa leta 2004. Slovenski prevod Janija Rebca je pri zalo\u017ebi Goga iz\u0161el leta 2020.<\/p>\n

V pogovoru z Almiro Usmanovo (objavljenem v gledali\u0161kem listu) Svetlana Aleksijevi\u010d<\/strong> svoj \u017eanr opredeli kot \u00bbzgodovino \u010dustev\u00ab. Pove, da je ne zanima stvarna plat dogodkov sama po sebi, ampak \u010dlovek v vojni, njegova \u010dustva in zavest. Ko govori o nastanku svoje prve knjige Vojna nima \u017eenskega obraza<\/em>, poudari, da zbira podrobnosti in \u010dustva ne le iz posameznega \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja, ampak iz \u00bbcelotnega duha \u010dasa\u00ab, pri \u010demer dokument razume kot nekaj, kar se v umetnosti preoblikuje po umetni\u0161kih zakonitostih. Prav ta dvojna narava njenega dela \u2013 dokument in umetnost, pri\u010devanje in literatura \u2013 je za uprizoritev klju\u010dna.<\/p>\n

Lektorica uprizoritve Tatjana Stani\u010d<\/strong> je v eseju Pesmica o \u010drnem ma\u010dku ali Zakaj sodi beloru\u0161\u010dina med ranljive jezike<\/em>, zapisala, da je ob delu, kot je Vojna nima \u017eenskega obraza<\/em>, skoraj nemogo\u010de ostati ne\u010dustven. Zapi\u0161e, da si dokumentarnost in polifonija pri Aleksijevi\u010d \u00bbpodajata roko pri ustvarjanju romanesknega\u00ab in da prav zaporedje impresij, glasov, zamolkov, premolkov in molka nadomesti manko klasi\u010dnih literarnih mehanizmov ter vodi do empatije in katarze. Po njenem branje Aleksijevi\u010deve ni sre\u010danje z velikim vojnozgodovinskim narativom, ampak s srhljivo bli\u017eino posameznih izku\u0161enj.<\/p>\n

V \u010dlanku O neprimernem spominu, ki preve\u010d boli<\/em>, objavljenem v gledali\u0161kem listu, je redna profesorica etnologije na Fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije Univerze na Primorskem dr. Katja Hrobat Virloget<\/strong> zapisala, da molk ni odsotnost spomina, ampak njegova cenzura. Prav v tej misli se razkrije eden od pomembnih horizontov uprizoritve: \u017eenske pri\u010devanjske pripovedi ne nastajajo samo iz potrebe po obnavljanju preteklosti, ampak tudi iz nuje, da se pretrga dru\u017ebeni mehanizem izklju\u010devanja in uti\u0161anja. Avtorica opozori, da se travma, \u010de ni predelana, prena\u0161a prek generacij in \u0161e naprej oblikuje sedanjost. Zato je dejanje spominjanja v tej uprizoritvi hkrati intimno, eti\u010dno in politi\u010dno dejanje.<\/p>\n

Lektorica uprizoritve Tatjana Stani\u010d<\/strong> v gledali\u0161kem listu pi\u0161e o jezikovnem in kulturnem horizontu dela Svetlane Aleksijevi\u010d: njene sogovornice so lahko spregovorile \u0161ele po dolgih letih ti\u0161ine, v prostoru, v katerem je bil molk ena od osrednjih tehnik vzdr\u017eevanja oblasti. To je pomembno tudi za samo uprizoritev, saj se ta ne ukvarja le z vojno kot zgodovinskim dogodkom, ampak z na\u010dinom, kako se vojna zapi\u0161e v telo, govor, spomin in molk. Uprizoritev zato ne more biti samo reprezentacija dogodkov, ampak mora biti predvsem prostor poslu\u0161anja.<\/p>\n

O RE\u017dISERKI BILJANI RADINOSKI<\/strong><\/p>\n

Biljana Radinoska<\/strong> je gledali\u0161ko re\u017eijo \u0161tudirala na Akademiji za dramske umetnosti v Skopju. Njena mentorja sta bila prof. Zlatko Slavenski in prof. Slobodan Unkovski. Diplomirala je z odprtjem lastnega neodvisnega gledali\u0161\u010da v okviru kolektiva Theatra, v nekdanji voja\u0161ki pekarni v Skopju, kjer je re\u017eirala Moli\u010drovega Ljudomrznika<\/em>, The Sound of Cracking<\/em> Bones <\/em>Suzanne Lebeau in igro Haussiteri <\/em>Gorjana Milo\u0161evskega. Potrebovala je eno leto, da se je<\/em> sprijaznila z razpadom kolektiva. <\/em>Nato je re\u017eirala Fedrino ljubezen <\/em>Sarah Kane (Krug Production, 2013), Der Mann der die Welt a\u00df <\/em>Nis-Mommeja Stockmanna (Dramski teatar Skopje, 2014) in Hrup za odrom<\/em> Michaela Frayna \/ Pozabiva vse, kar se ni zgodilo med nama <\/em>(Naroden teatar Kumanovo, 2015).<\/p>\n

Ni opazila, kdaj je postala jezna mlada \u017eenska, <\/em>a to ji je postalo jasno leta 2016, ko je re\u017eirala avtobiografsko uprizoritev po knjigi Jonathan Livingston Galeb <\/em>Richarda Bacha z naslovom Da mi go pozdravi\u0161 i da mi go baci\u0161 <\/em>(Artopia, Mladinski kulturen centar, Skopje), ki je bila povabljena na ve\u010d kot deset festivalov ter osvojila ve\u010d nagrad za najbolj\u0161o uprizoritev in najbolj\u0161o re\u017eijo. Nobene od nagrad nima spravljene doma. <\/em>Uprizoritev je bila na sporedu deset sezon.<\/p>\n

Po tej danes \u017ee anekdoti\u010dni zgodbi o cenzuri je vpisala magistrski \u0161tudij v DAS Theatre (2016\u20132018) na Amsterdamski umetnostni visoki \u0161oli. Diplomirala je z uprizoritvijo Treh sester <\/em>\u010cehova, za katero je prejela nagrado Young Talent in enoletno rezidenco v Grand Theatre Groningen na Nizozemskem. Tam je raziskovala svojo delovno metodo emotional<\/em> landscapes <\/em>in re\u017eirala uprizoritev z naslovom Youth<\/em>. Tu se je nekaj premaknilo: za\u010dela je razmi\u0161ljati skozi<\/em> podobe ob odsotnosti besed. <\/em>Med njenimi projekti so \u0161e: It\u2019s Gonna Take a Little Work <\/em>(Veem, Amsterdam, 2018), Potujo\u010de gledali\u0161\u010de \u0160opalovi\u0107 <\/em>(Naroden teatar \u0160tip, 2019), Cocoon <\/em>(Mladinski kulturen centar, Skopje, 2020), It Takes a Village <\/em>(Rotterdams Wijktheater, 2021), The Chronicles of Care <\/em>(Over Het IJ Festival, Amsterdam, 2022) in Who Cares? <\/em>(Explore the North, Leeuwarden, 2023). Snovanje uprizoritvenih posebnosti \u017eenske reprezentacije kot dela umetni\u0161kega raziskovanja v projektu She Can Borrow My Body If She Needs <\/em>jo je pripeljalo na rezidence, kot so Saari Residence, WPZimmer, Het Huis Utrecht, Arcadia in PACT Zollverein v Essnu v Nem\u010diji. Ko je zdru\u017eila izku\u0161nje, pridobljene v eksperimentalnem in repertoarnem gledali\u0161\u010du, je imela ob\u010dutek, da je pri\u0161la domov. <\/em>V prepletu intimne notranjosti spomina in javnih prostorov kolektivne domi\u0161ljije je njeno ustvarjalno delo natan\u010dno, nepredvidljivo in globoko \u010dlove\u0161ko. Njena najnovej\u0161a uprizoritev je Ivona, princesa Burgundije <\/em>Witolda Gombrowicza, ki jo je re\u017eirala skupaj z Aleksandrom Ivanovskim v Gledali\u0161\u010du Komedija v Skopju oktobra 2025.<\/p>\n

O AVTORICI PRIREDBE IN DRAMATURGINJI \u0160PELI FRLIC<\/strong><\/p>\n

\u0160pela Frlic se po \u0161tudiju primerjalne knji\u017eevnosti in novinarstva ter znanstvenem magisteriju iz folkloristike delovno posve\u010da predvsem podro\u010dju pripovedovanja in ljudskih pravljic. Deluje kot pisateljica, pripovedovalka, piska spremnih \u0161tudij, producentka, pedagoginja in dramaturginja. Med letoma 2019 in 2024 je bila programska vodja Pripovedovalskega festivala (produkcija: Cankarjev dom). Predstava Nevidna \u017eenska <\/em>po istoimenski zbirki kratkih zgodb Slavenke Drakuli\u0107, za katero je pripravila priredbo in pripovedovalsko izvedbo (re\u017eija: Ivana Djilas, Anton Podbev\u0161ek Teater), je bila uvr\u0161\u010dena v tekmovalni program Festivala Bor\u0161nikovo sre\u010danje 2023. Za pisateljski prvenec, otro\u0161ki roman Ble\u0161\u010divka <\/em>(Mladinska knjiga, 2022), je prejela nagrado za najbolj\u0161e otro\u0161ko in mladinsko delo ve\u010dernica 2023. Gledali\u0161ko izvedbo je roman v avtori\u010dini dramatizaciji do\u017eivel v Lutkovnem gledali\u0161\u010du Ljubljana (re\u017eija: Maru\u0161a Kink). Njena zbirka priredb ljudskih pravljic iz ju\u017enoslovanskih jezikov, ki se osredoto\u010da na \u017eenske junakinje v pravljicah, Dekle, obljubljeno<\/em> soncu <\/em>(Mladinska knjiga, 2024), je bila uvr\u0161\u010dena na mednarodni seznam kakovostne otro\u0161ke in mladinske literature The White Raven. Pedago\u0161ki razmislek skupaj s sodelavkami razvija v okviru projekta Pravlji\u010dni studio, ki je namenjen spodbujanju pripovedovalskih kompetenc pri otrocih (produkcija: Zavod Divja misel; Vodnikova doma\u010dija \u0160i\u0161ka). Projekt, ki ga vodi idejno in vsebinsko, je bil uvr\u0161\u010den med \u0161est nominirancev za evropsko nagrado Art Explora, ki jo podeljuje pari\u0161ka Acad\u00e9mie des beaux-arts.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n