{"id":61400,"date":"2026-04-17T20:34:32","date_gmt":"2026-04-17T18:34:32","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=61400"},"modified":"2026-04-17T20:34:32","modified_gmt":"2026-04-17T18:34:32","slug":"komarji-prva-slovenska-uprizoritev-igre-lucy-kirkwood-v-reziji-mase-pelko","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=61400","title":{"rendered":"Komarji \u2013 prva slovenska uprizoritev igre Lucy Kirkwood v re\u017eiji Ma\u0161e Pelko"},"content":{"rendered":"

Premiera prve slovenske uprizoritve KOMARJI Lucy Kirkwood v re\u017eiji Ma\u0161e Pelko na Velikem odru Drame 18.04.2026. ob 20.00 ; Sodobna drama se dotika temeljnih \u010dlove\u0161kih vpra\u0161anj, kot so ljubezen, medgeneracijski odnosi in odgovornost do bli\u017enjih.<\/strong><\/p>\n

Program sezone 2025\/26 na Velikem odru Slovenskega narodnega gledali\u0161\u010da Drama Ljubljana bo slavnostno zaokro\u017eila prva slovenska uprizoritev napete in duhovite drame Lucy\u00a0Kirkwood Komarji <\/em>v re\u017eiji Ma\u0161e Pelko. Britanska avtorica, ki velja za eno vodilnih imen sodobne svetovne dramatike, prika\u017ee v igri Komarji<\/em> intrigantno boji\u0161\u010de med skrajnimi protipoli \u010dlove\u0161kih usod in resnic \u2013 svet (o svojem prav) prepri\u010danih posameznikov, ki ne zmorejo prisluhniti. V prvi slovenski uprizoritvi igrajo Sa\u0161a Tabakovi\u0107, Nika Rozman, Maru\u0161a Majer, Zvezdana Mlakar, Jure \u0160imonka, Mina \u0160vajger in Rok Vihar.<\/strong> Premieri v soboto, 18. aprila, bodo sledile prve ponovitve 20. in 21. aprila 2026. ob 19.30 ter 4., 5., 9., 11. in 18. maja 2026. ob 19.30.<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong><\/p>\n

Lucy Kirkwood (1983) je ena najuglednej\u0161ih in najve\u010dkrat nagrajenih britanskih dramati\u010dark svoje generacije. V svojih dramah se loteva \u0161tevilnih pere\u010dih politi\u010dnih in intimnih vpra\u0161anj sodobne dru\u017ebe. Komarji<\/em> (2017) niso igra o znanosti kot taki, temve\u010d drama o trkih med bli\u017enjimi, med svetovnimi nazori, strahovi, izgubami in nezmo\u017enostjo, da bi druga drugo in drug drugega zares dosegli.<\/p>\n

Dogajanje igre je postavljeno v leto 2008, ko je svet z napetostjo spremljal prvi zagon Velikega hadronskega trkalnika v CERN-u. Lucy Kirkwood v ta zgodovinski trenutek umesti intimni svet dru\u017eine, v katerem se znanstveni preboj, dru\u017ebena negotovost in osebne stiske nelo\u010dljivo prepletajo. V sredi\u0161\u010du sta sestri Alice (Nika Rozman<\/strong> k. g.), vrhunska eksperimentalna fizi\u010darka, vpeta v delo laboratorija ATLAS in tik pred morebitnim odkritjem Higgsovega bozona, in Jenny (Maru\u0161a Majer<\/strong>), nose\u010dnica, ki dela v telemarketingu, finan\u010dno negotova in vse bolj ujeta v strahove pred cepljenjem, kemi\u010dnimi vplivi in katastrofi\u010dnimi predstavami o posledicah delovanja trkalnika. Med njima je njuna mati Karen (Zvezdana Mlakar<\/strong>), nekdanja znanstvenica, ki je bila v preteklosti zaradi spolne diskriminacije spregledana pri svojih pomembnih profesionalnih dose\u017ekih, zdaj pa se spopada s staranjem, izgubljanjem osebnega dostojanstva in vse ve\u010djo odvisnostjo od h\u010dera. Alicein sin Luke (Jure \u0160imonka<\/strong> k. g.) se v ob\u010dutljivem obdobju odra\u0161\u010danja soo\u010da s sramom, zmedenostjo in nestabilnostjo sveta odraslih. Lukova vrstnica Natalie (Mina \u0160vajger<\/strong>) i\u0161\u010de potrditev v svetu, v katerem se radovednost in ob\u010dudovanje hitro prepleteta z nelagodjem in napetostjo. Henri (Rok Vihar<\/strong>) je Alicein partner in entomolog, ki z distanco opazovalca in eti\u010dno ob\u010dutljivostjo osvetli tudi pomen naslova drame. Skrivnostni Bozon (Sa\u0161a Tabakovi\u0107<\/strong>) pa nastopa kot izmuzljiva pripovedna instanca, ki nenehno preme\u0161\u010da perspektivo dogajanja.<\/p>\n

Avtorsko ekipo uprizoritve, ki je nastala po prevodu Tine Mahkota<\/strong> in pod vodstvom re\u017eiserke Ma\u0161e Pelko<\/strong>, sestavljajo dramaturg (in urednik gledali\u0161kega lista) Rok Andres<\/strong>, lektor Arko<\/strong>, scenograf in avtor videa Dorian \u0160ilec Petek<\/strong>, kostumografinja Tina Bon\u010da<\/strong>, oblikovalka odrskega giba Vita Osojnik<\/strong>, skladatelja Val F\u00fcrst<\/strong> in Pavel Panon Ra\u0161\u010dan<\/strong>, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak<\/strong>, oblikovalec maske Toma\u017e Erjavec<\/strong>, asistentka re\u017eiserke Luna Pentek<\/strong>, asistentka scenografa Sara Kastelic<\/strong> in \u0161tudijska asistentka dramaturga Nastja Ur\u0161ula Virk<\/strong>.<\/p>\n

Z novinarske konference<\/strong><\/p>\n

Ravnateljica SNG Drama Ljubljana mag.<\/strong> Ivana Djilas<\/strong> je na novinarski konferenci povedala, da so Komarji<\/em> v osnovi dru\u017einska drama \u2013 arhetipska zgodba o materi in njenih h\u010derah \u2013, ki pa jo Lucy Kirkwood postavi v izrazito sodoben okvir. V sredi\u0161\u010du uprizoritve je tako dru\u017einska saga \u017eensk, ki prevzemajo odgovornost, skrbijo druga za drugo in zasedajo pozicije mo\u010di, ki jih v tak\u0161nih zgodbah pogosto povezujemo z mo\u0161kimi. Ob tem je Djilas opozorila na naslednjo zanimivost: avtorica je dramske osebe zasnovala kot intelektualke in intelektualce, dru\u017einske dinamike pa umestila v \u010das prizadevanj za znanstveno potrditev Higgsovega bozona, enega najpomembnej\u0161ih odkritij sodobne fizike. Po Djilasinem mnenju prav ta kontekst nakazuje bistvo drame: ne glede na intelektualni okvir ostaja zgodba zasidrana v temeljnih \u010dlove\u0161kih vpra\u0161anjih, kot so ljubezen, medgeneracijski odnosi in skrbnost, odgovornost do bli\u017enjih.<\/p>\n

Re\u017eiserka Ma\u0161a Pelko<\/strong> je na novinarski konferenci opozorila, da igra Komarji<\/em>, \u010deprav je bila napisana leta 2017 in je dogajalno postavljena v leto 2008, danes deluje presenetljivo sodobno in aktualno, saj v njej odzvanja predkatastrofi\u010dni ob\u010dutek dana\u0161njosti. Re\u017eijski koncept uprizoritve izhaja iz vpra\u0161anja, kako na odru ujeti skupino ljudi v trenutku, ko se hkrati lomita dru\u017ebeni svet okoli njih in prostor njihovega intimnega do\u017eivljanja. Ustvarjalna ekipa si je tako prizadevala prikazati skupino ljudi, ki hkrati do\u017eivljajo dru\u017ebeno in intimno katastrofo \u2013 izgubo otroka, partnerja, dostojanstva ali vere v prihodnost. Ob tem je poudarila tudi povezavo z znanostjo, s fiziko: trki delcev v predstavi niso zgolj znanstveni motiv, temve\u010d postanejo metafora med\u010dlove\u0161kih odnosov, iz katerih nastajajo novi premiki, posledice in tudi katastrofe. Igro Komarji<\/em> Pelko tako opi\u0161e kot dramo, ki hkrati govori o \u017ealovanju in veliki ljubezni \u2013 o ljudeh, ki si \u017eelijo bli\u017eine, zavetja in skupnosti, kar je danes vse te\u017eje dose\u010di.<\/p>\n

Lucy Kirkwood je prevajalka drame Tina\u00a0Mahkota <\/strong>opisala kot izjemno lucidno avtorico: \u00bbZelo natan\u010dno zaznava in \u010duti, kaj se dogaja v dru\u017ebi, in to prelije v dialoge na izredno spreten, nevsiljiv in avtenti\u010den na\u010din.\u00ab V igri Komarji<\/em> se prepletata dve plasti jezika: \u00bbEna je avtenti\u010dna, govorjena plast \u2013 to, kar bomo sli\u0161ali na odru \u2013, druga pa je vsebinska plast fizike, skoraj metafizike. Posebnost besedila je tudi v liku Bozona, ki je po svoje skrivnosten in nenavaden.\u00ab V procesu prevajanja je razmi\u0161ljala tudi o tem, kako mladima osebama polo\u017eiti besede v usta, ne da bi to delovalo prisiljeno ali lovilo zgolj trenutni sleng, in to je dosegla z govorico, ki je pogovorna, a ne modna na silo. Tina Mahkota je prevedla v sloven\u0161\u010dino tudi Kirkwoodini igri Otroci<\/em> in Nebesje<\/em>, ki sta bili odmevno uprizorjeni na odrih Drame v sezonah 2022\/23 in 2023\/24.<\/p>\n

Dramaturg dr.<\/strong> Rok Andres<\/strong> je na novinarski konferenci spomnil na metafori\u010dnost (naslova) drame Komarji<\/em>, saj avtorica s pomo\u010djo fizikalnih podob premi\u0161lja medosebne, dru\u017ebene in dru\u017einske odnose: \u00bbPospe\u0161evalnik delcev lahko beremo kot metaforo sveta ali \u017eivljenja, delce pa kot posameznike, ki v dolo\u010denih to\u010dkah tr\u010dijo drug v drugega in pri tem spro\u017eajo reakcije, posledice in energijo.\u00ab Ob tem je Andres povedal, da je ekipa v ustvarjalnem procesu \u017eelela to metafori\u010dno raven tudi konkretizirati. Zato so ustvarjalke in ustvarjalci sodelovali z Odsekom za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev (F-9) Instituta \u00bbJo\u017eef Stefan\u00ab in vklju\u010dili v predstavo tudi videogradivo, nastalo v sodelovanju z znanstvenico in znanstveniki. Na posnetkih v uprizoritvi nastopijo prof. dr. Marko Miku\u017e<\/strong>, prof. dr. Borut Paul Ker\u0161evan<\/strong>, Lenart Jerala<\/strong>,\u00a0dr. Tadej Novak<\/strong> in\u00a0dr. Judita Mamu\u017ei\u0107<\/strong>.<\/p>\n

Kot je \u0161e poudaril Andres, je bil za ustvarjalni proces pomemben tudi pogovor z astrofizi\u010darko dr. Andrejo Gomboc<\/strong> (objavljen je v gledali\u0161kem listu), saj je uprizoritev prav s tak\u0161nimi sre\u010danji iskala ravnote\u017eje med konkretnostjo in metafori\u010dnostjo, med realnim in metafizi\u010dnim ter med znanostjo in gledali\u0161\u010dem. Esej dr.<\/strong> Sa\u0161a Dolenca<\/strong> pa ponuja izjemno zanimiv in luciden vpogled v znanstveno ozadje zgodbe Komarjev<\/em>.<\/p>\n

Iz gledali\u0161kega lista<\/strong>
\nGledali\u0161ki list uprizoritve tudi tokrat prina\u0161a ve\u010d izvirnih prispevkov, ki raz\u0161irjajo pogled na dramo in njeno prvo uprizarjanje v slovenskem gledali\u0161kem prostoru.<\/p>\n

Dr.<\/strong> Sa\u0161o\u00a0Dolenc<\/strong>, fizik, filozof, raziskovalec in publicist, ki se posve\u010da zgodovini, filozofiji in komuniciranju znanosti, v eseju Zakaj resnica ne zadostuje<\/em> razmi\u0161lja o mehanizmih, s katerimi teorije zarote zmagujejo nad znanostjo: poka\u017ee, kako \u00bbla\u017e\u00ab postane bolj privla\u010dna, ker ponuja enostavno razlago, in kako ob\u010dutek razumevanja pogosto izostane, ko se soo\u010dimo s kompleksnimi, znanstveno utemeljenimi razlagami. Ob tem opozori, da sramotenje nasprotnikov znanosti in moraliziranje samo utrjujeta njihov polo\u017eaj; \u00bbresnica\u00ab mora po njegovem priti do ljudi na druga\u010den na\u010din.<\/p>\n

Doktorica fizike, profesorica za astronomijo, raziskovalka in kolumnistka dr. Andreja Gomboc<\/strong> v pogovoru za gledali\u0161ki list opozarja, da teorije zarote in politizirano zanikanje znanstvenih dose\u017ekov nevarno spodkopavajo demokracijo, saj v takem okolju volivke in volivci ter izvoljeni predstavnice in predstavniki vse te\u017eje sprejemajo dobro informirane odlo\u010ditve. Kolegice znanstvenice in kolege znanstvenike pa povabi, da svoje teorije pribli\u017eajo ljudem z razumljivimi pojasnili in konkretnimi primeri ter zdru\u017eijo znanje z empatijo, saj so v boju proti dezinformacijam klju\u010dni dialog, izobra\u017eevanje in zaupanje.<\/p>\n

V eseju O koncih sveta<\/em><\/strong> dramaturginja Luna\u202fPentek<\/strong>, ki pri uprizoritvi sodeluje kot asistentka re\u017eiserke, prepleta kozmolo\u0161ke slike s \u010dlove\u0161kimi zgodbami in v astrofizikalnih metaforah razmi\u0161lja o razli\u010dnih razli\u010dicah konca sveta, o nizanju dogodkov v \u010dasu in o tem, kako se majhni ko\u0161\u010dki velikih trkov<\/em> zajedajo v nas, ki smo mi le drobni atomi v ve\u010dji celoti.<\/p>\n

V \u010dlanku Kvantna superpozicija biti<\/em><\/strong> Nastja Ur\u0161ula Virk (pri uprizoritvi \u0161tudijska asistentka dramaturga) izhaja iz Schr\u00f6dingerjevega miselnega poskusa in iz filozofskega pojma singularne pluralne biti, kot ga razume Jean-Luc Nancy. Pojem kvantne superpozicije \u2013 pri kateri je delec hkrati v nasprotujo\u010dih si stanjih \u2013 uporabi kot prispodobo za \u010dustveno in psiholo\u0161ko razplastene osebe: like v Komarjih<\/em> opi\u0161e kot obenem racionalne in iracionalne, privla\u010dne in odbojne, ljube\u010de in uni\u010dujo\u010de. Njihovi medsebojni odnosi so v nenehnem stanju superpozicije: bli\u017eina hkrati poudarja razdaljo, vezi so hkrati odre\u0161ujo\u010de in zadu\u0161ljive, posamezne zgodbe pa se dotikajo \u0161ir\u0161ih sistemskih kontekstov.<\/p>\n

O avtorici Lucy Kirkwood<\/strong>
\nLucy Kirkwood (1983) je ena najuglednej\u0161ih in najve\u010dkrat nagrajenih britanskih dramati\u010dark svoje generacije. V svojih dramah se loteva \u0161tevilnih pere\u010dih politi\u010dnih in intimnih vpra\u0161anj sodobne dru\u017ebe. \u0160tudirala je angle\u0161ko literaturo na Univerzi v Edinburgu, kjer je pisala za univerzitetno gledali\u0161\u010de in nastopala v improvizacijski skupini Improverts. Za svoje ustvarjanje je med drugim prejela ugledno nagrado olivier za najbolj\u0161o novo igro (Chimerica<\/em>), bila nominirana za nagrado tony in nagrado zdru\u017eenja Outer Critics Circle (Otroci<\/em>), leta 2018 pa je postala \u010dlanica Kraljeve dru\u017ebe za literaturo. Kirkwoodine drame temeljijo na poglobljeni raziskavi in razumevanju tematike, ki pa je avtorica ne predstavlja enozna\u010dno, temve\u010d v odli\u010dno izpisanih dialogih odpira vpra\u0161anja in izziva k razmisleku. Tematike v njenih igrah ne delujejo tezno, saj jih obravnava skozi pogled psiholo\u0161ko izredno prepri\u010dljivih dramskih karakterjev. Izjemna je v obravnavi medosebnih odnosov. Lucy Kirkwood ima veliko izku\u0161enj tudi s pisanjem za televizijo in film: bila je na primer scenaristka odmevnih televizijskih serij Skins<\/em>, The Smoke<\/em>, Chimerica <\/em>in Adult Material <\/em>ter sodelovala v ekipi serije Nasledstvo<\/em>.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n