{"id":61237,"date":"2026-03-26T20:00:13","date_gmt":"2026-03-26T19:00:13","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=61237"},"modified":"2026-03-27T16:31:48","modified_gmt":"2026-03-27T15:31:48","slug":"premiera-prve-slovenske-uprizoritve-eureka-v-mali-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=61237","title":{"rendered":"Premiera prve slovenske uprizoritve EUREKA v Mali Drami"},"content":{"rendered":"

Na odru Male Drame prva slovenska uprizoritev igre Eureka<\/em> Jonathana Spectorja v re\u017eiji Petra Petkov\u0161ka<\/strong><\/p>\n

Satiri\u010dna drama skozi mikrokozmos \u0161olske skupnosti razpira \u0161ir\u0161a vpra\u0161anja sodobne dru\u017ebe, kot so polarizacija javnega prostora, erozija skupnih resnic in konflikt med svobodo posameznika ter odgovornostjo do skupnosti.<\/strong> Premiera bo v petek, 27. marca 2026., ob 20.00. Prve ponovitve bodo na sporedu 28. marca in 3., 8., 9., 10. ter 11. aprila ob 20.00.<\/strong><\/p>\n

SNG Drama Ljubljana sezono na odru Male Drame nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo igre\u00a0Eureka<\/em><\/strong>\u00a0ameri\u0161kega dramatika\u00a0Jonathana Spectorja<\/strong>\u00a0v re\u017eiji\u00a0Petra Petkov\u0161ka<\/strong>. V uprizoritvi, ki je nastala po prevodu Ane Bari\u010d Moder<\/strong>, igrajo \u010dlanice in \u010dlani igralskega ansambla Drame\u00a0Gregor Bakovi\u0107, Nina Vali\u010d, Sa\u0161a Pavlin Sto\u0161i\u0107, Nina Ivani\u0161in\u00a0<\/strong>in\u00a0Nejc Cijan Garlatti<\/strong>.\u00a0Dramaturginja je Eva Kra\u0161evec<\/strong>, lektorica Tatjana Stani\u010d<\/strong>, scenografinja Sara Slivnik<\/strong>, kostumografinja Gordana Bobojevi\u0107<\/strong>, avtor glasbe Peter \u017dargi<\/strong>, oblikovalec videa Urban Zorko<\/strong>, oblikovalec svetlobe Jaka \u0160imenc<\/strong>, oblikovalka maske Andrea Schmidt<\/strong>, asistentki dramaturginje pa sta Lara Kerznar<\/strong> in Flores Oven<\/strong>.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong> – Foto Peter Uhan\/SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

Jonathan Spector<\/strong> je v dramo Eureka\u00a0<\/em>(Eureka Day<\/em>), napisano leta 2018, presenetljivo natan\u010dno vpisal mehanizme, ki jih kot dru\u017eba v zadnjem \u010dasu spoznavamo tudi sami. Prelom predstavlja trenutek, ko politika vstopi v najbolj intimno sfero, v \u010dlove\u0161ko telo, in ko zaupanje v znanost tr\u010di ob osebno svobodo. Vpra\u0161anje, kaj koristi posamezniku, se tako neizogibno spremeni v vpra\u0161anje, ali to koristi tudi skupnosti. Kdo sploh odlo\u010da o razmerju med osebnim prepri\u010danjem, javno varnostjo in skupnim dobrim?<\/p>\n

Dogajanje igre je postavljeno na zasebno osnovno \u0161olo Eureka v liberalnem okolju kalifornijskega Berkeleyja, kjer skupina star\u0161ev v upravnem odboru \u0161ole svoje odlo\u010ditve sprejema s konsenzom in v duhu strpnosti ter skrbi za vklju\u010dujo\u010do skupnost z jasno opredeljenimi \u00bbtemeljnimi vrednotami\u00ab. Ko \u0161olo prizadene izbruh epidemije mumpsa, se odpre vpra\u0161anje cepljenja otrok, kar spro\u017ei razpravo, v kateri se navidezna harmonija skupnosti za\u010dne krhati. Poskus skupnostnega dialoga, ki naj bi vklju\u010dil vsa mnenja, razkrije globlje napetosti med razli\u010dnimi predstavami o svobodi posameznika, o odgovornosti do skupnosti in o zaupanju znanstvenim ter dru\u017ebenim institucijam. Razprava, ki se raz\u0161iri tudi v spletni prostor, poka\u017ee, kako hitro lahko ideal popolne strpnosti zdrsne v polarizacijo in razkroj skupnih izhodi\u0161\u010d.<\/p>\n

Na \u0161oli Eureka je razli\u010dnost visoko spo\u0161tovana in prakti\u010dno nedotakljiva; enako velja za mnenja, ki morajo biti sli\u0161ana in upo\u0161tevana. V sredi\u0161\u010du dogajanja drame je upravni odbor \u0161ole, ki ga sestavljajo ravnatelj Don (Gregor Bakovi\u0107<\/strong>) in star\u0161i: Suzanne (Nina Vali\u010d<\/strong>), Meiko (Sa\u0161a Pavlin Sto\u0161i\u0107<\/strong>), Carina (Nina Ivani\u0161in<\/strong>) in Eli (Nejc Cijan Garlatti<\/strong>). Gre za skupino izobra\u017eenih in dru\u017ebeno ozave\u0161\u010denih posameznic in posameznikov, ki gojijo kulturo dialoga, odlo\u010ditve sprejemajo s pomo\u010djo konsenza in verjamejo v visoke standarde medsebojnih odnosov in komunikacije. Predstavljena peterica sedi za mizo, izza katere se po\u010dasi razra\u0161\u010da osrednji konflikt igre. Eureka<\/em> tako ni drama o vpra\u0161anju cepljenja, saj v njej ne spremljamo le spora o tej temi, temve\u010d skupnost, ki razpada pred na\u0161imi o\u010dmi: vpra\u0161anje zdravja hitro preraste v vpra\u0161anje dru\u017ebene odgovornosti, morale in osebnih prepri\u010danj. Suzanne na primer svoje resnice ne najde ve\u010d v znanstvenih razpravah, temve\u010d na spletu; internet in dru\u017ebena omre\u017eja sicer \u0161irijo dostop do znanja in povezovanja, vendar so hkrati tudi prostor, kjer se resnica izgublja v poplavi dezinformacij, manipulacij in ideolo\u0161ko ali \u010dustveno zaprtih skupinic. Prav zato drama tako natan\u010dno poka\u017ee, kako lahko skupnost, ki je bila ustanovljena kot varno zato\u010di\u0161\u010de za progresivne vrednote, postane prostor \u0161e huj\u0161ih razpok. Carinin sin ima na zasebni \u0161oli mo\u017enost prilagojenega programa. Suzanne in Meiko sta lahko svoja otroka vpisali brez obveznega cepljenja, ki ga zahteva javni program. Eli pa sinu omogo\u010da vzgojo po enakih progresivnih temeljnih vrednotah, v katere verjame tudi sam. Zasebna \u0161ola Eureka star\u0161em torej ne pomeni le izobra\u017eevalnega sistema za otroke, ampak tudi prostor, ki odra\u017ea njihove vrednote in ideale. Prav v tej ekskluzivnosti tolerance pa se za\u010dne kazati tudi sr\u017e problema, saj se ob prvi resni krizi izka\u017ee, da izbira posameznika ni nikoli le njegova zasebna zadeva.<\/p>\n

Re\u017eiser uprizoritve Peter Petkov\u0161ek<\/strong> je v gledali\u0161kem listu \u0161olo Eureka opisal kot prizori\u0161\u010de dveh klju\u010dnih problemov sodobne dru\u017ebe: vedno ostrej\u0161e polarizacije, ki omejuje dialog na povr\u0161inske puhlice, in vedno hitrej\u0161e fragmentacije skupnih resnic, avtoritete javnih institucij ter zaupanja v objektivna dejstva. Tako Spectorjeva igra namigne na eno prvih pomembnih razpok<\/em> \u017ee v prizoru, v katerem upravni odbor razpravlja, ali bi v \u0161olski spletni prijavnici med rasne kategorije vklju\u010dili tudi mo\u017enost \u00bbmedrasni posvojenec\u00ab. Po njegovem se prav tu poka\u017ee, kako dobronamerna skrb za razli\u010dne \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje in samopredstave tr\u010di ob vpra\u0161anje subjektivne in objektivne veljave teh kategorij. Drama se tako \u017ee od za\u010detka ne ukvarja le z vljudnostjo ali jezikovno ob\u010dutljivostjo, temve\u010d z razmerjem med identiteto, resnico in dru\u017ebenim soglasjem. Petkov\u0161ek prav v tem vidi zasnovo dveh velikih tem drame: polarizacije in razpada skupnega merila resni\u010dnosti.<\/p>\n

Kot v besedilu Izolirani oto\u010dek v morju nestrpnosti?<\/em>, objavljenem v gledali\u0161kem listu uprizoritve, zapi\u0161e urednica lista in dramaturginja uprizoritve Eva Kra\u0161evec<\/strong>, ni naklju\u010dje, da je Spector igro umestil prav v eno najbolj liberalnih ameri\u0161kih okolij, zaznamovano z bojem za socialne pravice, aktivizmom in protivojnimi protesti, saj prav tak prostor omogo\u010da natan\u010dno ogledalo skupnosti, ki se pona\u0161a z visoko stopnjo tolerance, vklju\u010devalnosti in strpnosti. Pri uprizarjanju te igre v slovenskem prostoru pa je posebej bole\u010de spoznanje, da tudi sami drvimo v isto smer. Zasebna \u0161ola Eureka sicer deluje kot projekt, zrasel iz potrebe po odprtem, vklju\u010dujo\u010dem in tolerantnem prostoru, vendar izvira iz dru\u017ebe, ki je globoko zaznamovana z neoliberalno paradigmo. Kra\u0161evec vidi izvirni problem \u0161olskega in \u0161ir\u0161ega okolja drame prav v tem, da visoko vrednotenje individualnega za\u010dne spodkopavati tiste vrednote, ki jih protagonisti postavljajo na piedestal: socialno pravi\u010dnost, skupno dobro in solidarnost. Ob tem pa v gledali\u0161kem listu opozori tudi na paradoks tolerance: vsevklju\u010dujo\u010da relativisti\u010dna toleranca, ki ena\u010di vsa prepri\u010danja, postane polemi\u010dna in agresivna. V Eureki<\/em> se poka\u017ee, da toleranca lahko postane tudi zgolj samo fasada pluralnosti.<\/p>\n

Re\u017eiser Peter Petkov\u0161ek<\/strong>, ki je v gledali\u0161kem listu predstavil tudi \u0161ir\u0161i zgodovinski in ideolo\u0161ki kontekst ameri\u0161ke kulturne vojne, opi\u0161e ZDA kot \u017ee od vsega za\u010detka zgrajene na polarizirajo\u010dih paradoksih in na stalnem vpra\u0161anju, kdo je v skupnost vklju\u010den in kdo iz nje izklju\u010den. Berkeley, v katerega je postavljena Eureka<\/em>, je pri tem simbolno pomemben kot eno od sredi\u0161\u010d progresivnih bojev in identitetne politike. Ko v drami upravni odbor posku\u0161a ohraniti egalitarni sistem popolnega konsenza, se paradoksalno zgodi novo zatiranje ravno v imenu tolerance same; \u017eelja po popolni vklju\u010denosti za\u010dne proizvajati neproduktivne ravni politi\u010dne korektnosti in onemogo\u010da dejanski dialog z drugim in druga\u010dnim. Ta razpoka postane najbolj vidna v tretjem dejanju, ko se razprava iz upravnega odbora raz\u0161iri na star\u0161evsko skupnost in stopi v digitalni prostor. Komentarji star\u0161ev ne oblikujejo ve\u010d razprave, temve\u010d tok vzporednih monologov, v katerem poslu\u0161anje prakti\u010dno ni ve\u010d mogo\u010de. V povezavi s tem re\u017eiser Petkov\u0161ek v gledali\u0161kem listu zapi\u0161e, da socialni mediji po njegovem niso ustvarili povezovalne skupnosti, ampak performativno polje ogor\u010denja: algoritmi uporabnikom vra\u010dajo najbolj vnetljive vsebine. Ko skupnost \u0161ole Eureka razpravo o ukrepih ob izbruhu mumpsa prenese na komunikacijsko platformo Facebook Live<\/em>, diskurz, kot ugotavlja, bliskovito zdrsne na raven osebnih \u017ealitev, vulgarnosti in vsestranskega izra\u017eanja ogor\u010denja. Eureka<\/em> tako ne poka\u017ee le spora o neki pomembni temi, temve\u010d tudi propad pogojev, ki bi dialog sploh \u0161e lahko omogo\u010dali. Tako na primer v drami lik Carine, ki jo igra Nina Ivani\u0161in, izbiro med tem, kar je dobro za tvojega otroka, in tem, kar je dobro za skupnost, prepozna kot la\u017eno izbiro, vpra\u0161anje dru\u017ebene (ne)pravi\u010dnosti.<\/p>\n

Ana Bari\u010d Moder<\/strong> je prevajanje Eureke<\/em> opisala kot izziv v dveh pogledih. \u00bbPredvsem na za\u010detku je bilo treba poustvariti tipajo\u010do in omahujo\u010do dikcijo likov, ki se na vse kriplje trudijo, da ne bi nikomur stopili na prste. Druga skrajnost pa so bili pisni komentarji med virtualnim sestankom, kjer nazadnje vsem popustijo zavore. Da bi bil ta del \u010dim bolj prepri\u010dljiv in \u017eiv, sem precej \u010dasa pre\u017eivela na raznih forumih in ob branju \u017eol\u010dnih spletnih komentarjev.\u00ab<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n