{"id":60844,"date":"2026-02-07T12:21:50","date_gmt":"2026-02-07T11:21:50","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=60844"},"modified":"2026-02-07T12:21:50","modified_gmt":"2026-02-07T11:21:50","slug":"premijera-predstave-voranc-u-ljubljanskoj-sng-drami-2","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=60844","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘Voranc’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

Zaj\u010deva poeti\u010dna drama ‘Voranc’ v re\u017eiji \u017dive Bizovi\u010dar se vra\u010da na Veliki oder SNG Drama Ljubljana skoraj pol stoletja po krstni uprizoritvi – Premiera, na\u010drtovana 31. januarja, je zaradi po\u0161kodbe v igralskem ansamblu prestavljena na 14. februar 2026.<\/strong><\/p>\n

V Vorancu<\/em><\/strong> Dane Zajc, eden osrednjih in najvplivnej\u0161ih slovenskih pesnikov in dramatikov 20. stoletja, s svojo zna\u010dilno dramsko pisavo prika\u017ee uni\u010denje slovenskega kmetstva, ki ga je povzro\u010dila druga svetovna vojna. V igro, ki velja za najve\u010dkrat uprizorjeno Zaj\u010devo delo v profesionalnih gledali\u0161\u010dih, avtor mojstrsko vplete zagonetnost dru\u017einskih odnosov in \u010dlove\u0161kih usod, ki jih nemo opazuje neopredeljiva narava. V uprizoritvi igrajo Janez \u0160kof,\u00a0Petra Govc,\u00a0Domen Novak,\u00a0Uro\u0161 F\u00fcrst,\u00a0Nejc Cijan Garlatti,\u00a0Sabina Kogov\u0161ek,\u00a0Mina \u0160vajger<\/strong>\u00a0in gostujo\u010di izvajalec glasbe\u00a0Ga\u0161per Lovrec<\/strong>. Premiera bo v soboto, 14. februarja 2026.<\/strong>, ob 20.00. Po predpremiernih predstavah (11. februarja ob 20.00 in 12. ter 13. februarja ob 19.30) bo Voranc<\/em> v februarju na sporedu \u0161e 19. in 20. ob 19.30.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana <\/a><\/strong> – Foto Peter Uhan \/ SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom re\u017eiserke \u017dive Bizovi\u010dar<\/strong> sestavljajo: dramaturg in avtor priredbe Nik \u017dnidar\u0161i\u010d<\/strong>, scenograf in oblikovalec videa Dorian \u0160ilec Petek<\/strong>, kostumografinja Nina \u010cehovin<\/strong>, avtor glasbe Ga\u0161per Lovrec<\/strong>, oblikovalka giba Anna Javoran<\/strong>, lektorica Tatjana Stani\u010d<\/strong>, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak<\/strong>, oblikovalka maske Merima \u0106ehi\u0107<\/strong>, asistentka re\u017eiserke Julija Urban<\/strong>, asistentka scenografa Sara Kastelic<\/strong> in \u0161tudijski asistentki dramaturga Hana Obreza<\/strong> in Pia Po\u017eek<\/strong>.<\/p>\n

Voranc<\/em> (1978) je tretja poeti\u010dna drama Daneta Zajca in prva, ki je bila uprizorjena na institucionalnem odru (krstna uprizoritev v SNG Drama Ljubljana januarja 1980). To dramsko besedilo v opusu Daneta Zajca izstopa kot najbolj neposredno ume\u0161\u010deno v konkreten zgodovinski prostor in \u010das. Dogajanje se odvija na slovenski gorski kmetiji leta 1944, pod nem\u0161ko okupacijo; \u00a0dru\u017einska tragedija se razkrije kot simptom vojne in z njo \u0161ir\u0161e dru\u017ebene katastrofe. Pri tem narava (tipi\u010dno zaj\u010devsko<\/em>) ni romanti\u010dno ozadje, temve\u010d neizprosna, nema sila, ki \u010dloveka pre\u017eivi in razveljavi: \u00bbNarava je iz Voranca \u017ee davno izbila popustljivost in milost; ostala sta mu le hladen, jeklen ponos in obsesivna \u017eelja po ohranitvi kmetije, ki se utegne vsak hip sesuti sama vase. Igra se dogaja marca, ko pomladi \u0161e ni blizu, zaloge hrane pohajajo, okoli\u0161ke grape so zamrznjene, gozdovi hladni in goli. Svet Voranca <\/em>je nepopustljiv in negostoljuben. Tak\u0161en postaja tudi Voranc sam. \u010clovekova usoda ostaja priklenjena na cikli\u010dnost narave \u2013 ve\u010dno prekleta, ponavljajo\u010da se zgodba, v kateri o\u010de po\u017ere sina, sin prekolne o\u010deta, lesene bajte pa \u010drvi po\u010dasi spreminjajo v prah,\u00ab sta v repertoarni napovedi uprizoritve zapisala re\u017eiserka \u017diva Bizovi\u010dar<\/strong> in dramaturg uprizoritve in avtor priredbe Nik \u017dnidar\u0161i\u010d<\/strong>. Njun uprizoritveni koncept Voranca<\/em> se tako udejanja kot celostna gledali\u0161ka izku\u0161nja, v kateri se Zaj\u010dev poeti\u010dni jezik utele\u0161a v prostoru, ritmu in telesih, ne kot ilustracija, temve\u010d kot materializacija neizogibnega razpada. Re\u017eijsko-dramatur\u0161ki koncept uprizoritve sledi priredbi, katere namen je tudi \u00bbretravmatizacija zgodbe in s tem, \u0161ir\u0161e, druge svetovne vojne, torej njena odklenitev od dana\u0161njih ideolo\u0161kih bojev. Tako kontekst ni raz\u0161irjen ali dodan v uprizoritev, temve\u010d zreduciran na nujnost, kot ob\u010dasna opomba, ki opozarja, da ne gledamo arhetipske zgodbe, ampak da se zgodba odvija v natan\u010dno dolo\u010denem zgodovinskem trenutku, kar je pri Zajcu prej izjema kot pravilo,\u00ab je v gledali\u0161kem listu zapisal Nik \u017dnidar\u0161i\u010d<\/strong>.<\/p>\n

Za Zajca je \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje brez smisla: kup neuresni\u010denih sanj, neizpolnjenih obljub, neizre\u010denih besed. Prekleto. \u017dnidar\u0161i\u010deva odrska priredba<\/strong> Zaj\u010devega Voranca<\/em> \u00bbpoglavitneje spreminja le nekaj fabulativnih detajlov (\u0161tevilo otrok, odstranjen je Simon) in strukturo besedila ter dodaja Duha hi\u0161e, ki upodablja prekletstvo ter na svojevrsten na\u010din usmerja dogajanje. Iz treh delov, ki so se iz nostalgije sprevra\u010dali v vojno vihro in nazaj ter s tem prihajali do celostnega ob\u010dutja groze, sva \u017eelela dose\u010di dvostopenjsko razvijanje dogajalne misli, ki sledi Kermaunerjevi oznaki Voran\u010deve notranje napetosti: ‘… med simbolom gozda in hi\u0161e, (pred)paleolitskosti in neolitskosti.’ (Kermauner 1988, 60) V mnogih ozirih \u017ee tako gosto, na le najnujnej\u0161e zreducirano dogajanje je \u0161e dodatno zgo\u0161\u010deno in prostorsko ume\u0161\u010deno. V prvem delu, ki se odvija ‘doma’, v hi\u0161i, vzpostavljamo zgodbo dru\u017eine in prekletstev, ki so jo \u017ee doletela, da lahko v drugem delu, ki se dogaja v gozdu, v vojni, ko o\u010de sledi sinu, ko se vr\u0161i prekletstvo zunaj okvirov dru\u017eine, dogajanje prvega razumemo kot simptom. Prekletstvo dru\u017eine razkriva prekletstvo dru\u017ebe. Ni jasno, kje bi ga lahko prekinili, kje bi ga lahko presekali. Prekletstvo se cikli\u010dno nadaljuje in je neustavljivo,\u00ab je v gledali\u0161kem listu zapisal dramaturg uprizoritve in avtor priredbe.<\/p>\n

V Vorancu <\/em>se pode\u017eelska idila predvojnega \u017eivljenja prevesi v o\u010detovo gonjo proti sinu, ki je sosedu ukradel konja.\u00a0Osrednji zaplet tako predstavlja prav konflikt med o\u010detom Vorancem (Janez \u0160kof<\/strong>) in sinom Jernejem (Domen Novak<\/strong>). Razpadajo\u010da kmetija ter naporno, monotono delo mladega Jerneja ne privla\u010dita \u2013 mika ga dolina, svet novih mo\u017enosti in dogodiv\u0161\u010din, zato posku\u0161a zbe\u017eati od doma in z obmo\u010dja Morav\u010d, ki ga marca 1944 \u0161e vedno okupirajo Nemci, \u010dez Savo. Nasprotje Voranca, ki \u017eivi v brutalnem sedanjiku dela in nujnosti (\u00bbkar je treba opraviti, je treba opraviti zdaj, \u010desar \u0161e ni treba opraviti, \u0161e ne obstaja\u00ab), je njegova \u017eena Ne\u017ea (Petra Govc<\/strong>), ki se realizira predvsem v dveh stanjih \u2013 v slutnji in \u017ealovanju. Po Jernejevem pobegu njegovi star\u0161i ostanejo sami, obdani z glasovi prednikov in drugih pokojnikov, s te\u017eo tegob in prekletstev, ki odmevajo med stenami hi\u0161e. Sosed \u017dagar (Uro\u0161 F\u00fcrst<\/strong>), ki mu Jernej ukrade konja, ves \u010das napetega zasledovanja \u00bbneznanega\u00ab konjskega tatu pred Vorancem spretno skriva, kaj in koliko ve, in ga tako pripravi, da sina Jerneja v imenu pravi\u010dnosti, zakona in za\u0161\u010dite svoje doma\u010dije pred ma\u0161\u010devanjem partizanov izda \u017eandarjem. Lik Murov\u010dana (Nejc Cijan Garlatti<\/strong>), ki posku\u0161a \u017eiveti \u010disto<\/em> kot drevesno bitje, odmaknjeno od ljudi, v drami predstavlja skoraj pred\u010dlove\u0161ko povezanost z naravo. Obsojenosti na propad se zave po najglobljem stiku <\/em>s Katro (Sabina Kogov\u0161ek<\/strong>) \u2013 \u017eensko, ki od njega jemlje toploto in nedol\u017enost, saj ju potrebuje zase, da lahko sama pre\u017eivi v krutem<\/em> gozdu. Duh hi\u0161e (Mina \u0160vajger<\/strong>) pa v priredbi pooseblja usodo oziroma prekletstvo, saj ve, kako in kje se bo vse kon\u010dalo. \u00bbLiki ne vedo, da se vojna bli\u017ea koncu. Tega ne ve Jernej, ko ukrade konja, da bi pobegnil drugam, \u010dez Savo. Tega ne ve Voranc, ki mu sledi in upa, da ga ne bo ujel. Tega ne ve Ne\u017ea, ki, pozabljena, sama \u010daka doma. Ve pa to Duh hi\u0161e, ki ve, kako in kje bo Voranc Jerneja ujel. Duh hi\u0161e je edini, ki ve, kako se vse kon\u010da, ker sam vse kon\u010da. Duh hi\u0161e (in hi\u0161a sama) je usoda-ki-je-prekletstvo. Vsaka nesre\u010dna usoda je prekletstvo,\u00ab tako \u017dnidar\u0161i\u010d v gledali\u0161kem listu. Odrsko dogajanje ves \u010das glasbeno spremlja avtor in izvajalec glasbe Ga\u0161per Lovrec<\/strong>.<\/p>\n

Ko govorimo o poeti\u010dni drami, (dramatur\u0161ko) govorimo o tem, \u00bbda Zajc kontekst in dogajanje gradi kot serijo mimogrede povedanih dejstev (torej izre\u010denih znotraj \u0161ir\u0161ih struktur in narativov), raztre\u0161\u010denih \u010dez celotno besedilo, ki le ob pravilnem vrtenju in le na pravilnem gledi\u0161\u010du podajo celostno sliko \u2026,\u00ab je v gledali\u0161kem listu pojasnil \u017dnidar\u0161i\u010d in opozoril, da igre Voranc<\/em>, ni mogo\u010de brati kot avtofikcijo, \u010deprav v njej avtor izhaja tudi iz svojega travmati\u010dnega otro\u0161tva (smrt bratov v partizanih, po\u017eig doma\u010dije, izku\u0161nja vojne).<\/p>\n

Pogled v gledali\u0161ko zgodovino uprizarjanja Voranca<\/em><\/strong><\/p>\n

Drama Voranc <\/em>je bila v marsi\u010dem prelomna v opusu Daneta Zajca. Napisal jo je leta 1978 in kar dve leti je \u010dakala na prvo uprizoritev. Razlog naj bi bil, kot se spominja Ale\u0161 Berger, \u00bbnjegova domnevna neuprizorljivost, a budne\u017ee je predvsem motila podoba slovenskega kmetstva, kakr\u0161no naj bi potvorjeno in tendenciozno ustvaril Zajc\u00ab. Praizvedba v re\u017eiji Mileta Koruna je bila 16. januarja 1980 na Velikem odru SNG Drama Ljubljana. Kot se spominja Ale\u0161 Berger: \u00bbUprizoritev v re\u017eiji Mileta Koruna je bila z eno besedo: triumf.\u00ab Poleg navdu\u0161enih kritik je \u0161e istega leta dobila nagrado za najbolj\u0161o uprizoritev v celoti na Bor\u0161tnikovem sre\u010danju in kar sedem priznanj na sarajevskem MESS-u, od tega tri lovorove vence. Leta 1986 je sledila uprizoritev v italijanskem gledali\u0161\u010du HNK Ivana Zajca na Reki, ki je prav tako naletela na navdu\u0161en sprejem, a ostala brez nagrad in povabil na pomembnej\u0161e festivale (MESS in Sterijno pozorje), gostovala pa je na Tednu slovenske drame v Kranju. Zadnja postavitev je bila v Primorskem dramskem gledali\u0161\u010du v Novi Gorici 28. septembra 1989, ponovno v re\u017eiji Mileta Koruna. Tako je Voranc<\/em> najve\u010dkrat uprizorjeno Zaj\u010devo besedilo v profesionalnih gledali\u0161\u010dih.<\/p>\n

Dane Zajc <\/strong>(1929\u20132005) velja za enega osrednjih in najvplivnej\u0161ih slovenskih pesnikov in dramatikov 20. stoletja. Avtor izrazito samosvoje poetike, ki je odlo\u010dilno zaznamovala slovensko literaturo po drugi svetovni vojni, se je rodil 26. oktobra 1929 v Zgornji Javor\u0161ici pri Morav\u010dah. Njegovo otro\u0161tvo in mladost sta bila usodno zaznamovana z vojno: med okupacijo je izgubil o\u010deta in dva brata terdo\u017eivel po\u017eig doma\u010dije: izku\u0161nja nasilja, smrti in razpada sveta je postala temeljna eksistencialna in estetska referenca njegovega celotnega ustvarjanja. Po vojni je bil zaradi politi\u010dnih okoli\u0161\u010din zaprt in nekaj \u010dasa izklju\u010den iz javnega kulturnega prostora, kar je \u0161e poglobilo njegovo nezaupanje do ideologij, kolektivnih resnic in zgodovinskega triumfalizma. Deloval je kot knji\u017eni\u010dar, urednik in publicist, hkrati pa postopoma razvil pesni\u0161ki in dramski opus, ki se zavestno odmika od socialnega realizma ter gradi na zgo\u0161\u010deni metafori\u010dni govorici, arhetipskih podobah, bibli\u010dnih referencah in ob\u010dutju neizbe\u017ene usodnosti. Zaj\u010deva poezija in dramatika tematizirata \u010dloveka kot bitje, ujeto v neobvladljive procese zgodovine, narave in lastne notranje razklanosti. Med njegovimi najpomembnej\u0161imi dramskimi besedili so Mlada Breda<\/em>, Potohodec<\/em>, Grma\u010de, Jagababa<\/em> in Voranc<\/em> (1978), slednji tudi prejemnik Grumove nagrade in njegovo najpogosteje uprizarjano dramsko delo. Prav v Vorancu<\/em> se Zaj\u010deva poetika najizraziteje pove\u017ee s konkretnim zgodovinskim prostorom slovenskega gorskega kmetstva v \u010dasu druge svetovne vojne. Za svoje ustvarjanje je prejel \u0161tevilna priznanja, med njimi Pre\u0161ernovo nagrado za \u017eivljenjsko delo. Bil je predsednik Dru\u0161tva slovenskih pisateljev in \u010dlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dane Zajc ostaja ena klju\u010dnih avtoritet slovenske knji\u017eevnosti, avtor, ki je s svojim delom trajno zaznamoval razumevanje poezije, dramatike in eti\u010dnih razse\u017enosti umetni\u0161kega pri\u010devanja.<\/p>\n

\u017diva Bizovi\u010dar<\/strong> (1998) je na AGRFT pred tremi leti diplomirala iz gledali\u0161ke in radijske re\u017eije. Svoja zgodnja dela je razvijala v okviru \u0161tudijskih produkcij, predstavljenih na razli\u010dnih festivalih doma in v tujini. Deluje v institucionalnem in neodvisnem gledali\u0161\u010du, kot mentorica je sodelovala z Mladim odrom AMO v Novi Gorici. Leta 2021 je re\u017eirala dramo Jagababa<\/em> Daneta Zajca, za katero je prejela \u0161tudentsko Pre\u0161ernovo nagrado AGRFT. Leto pozneje je v okviru platforme \u010cakajo\u010d Supermana v SNG Drama Ljubljana re\u017eirala \u017dene v testu<\/em>, avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi, ki je na 53. Tednu slovenske drame, Kranj 2023 prejel \u0160eligovo nagrado za najbolj\u0161o uprizoritev, na 58. Festivalu Bor\u0161tnikovo sre\u010danje, Maribor 2023 Bor\u0161tnikovo nagrado za celosten pristop k obdelavi gradiva in nagrado Dru\u0161tva gledali\u0161kih kritikov in teatrologov Slovenije za najbolj\u0161o uprizoritev leta 2022. Pred dvema letoma je v SLG Celje ustvarila avtorski projekt po motivih \u017eivljenja in dela Karla Destovnika \u2013 Kajuha Juri\u0161<\/em>, za katerega je na 59. Festivalu Bor\u0161tnikovo sre\u010danje, Maribor 2024 skupaj z Nikom \u017dnidar\u0161i\u010dem prejela Bor\u0161tnikovo nagrado za avtorski koncept in priredbo uprizoritvenega besedila. Leto pozneje je sodelovala tudi kot dramaturginja pri projektu Ubesedovanje <\/em>Piera Paola Pasolinija, za katerega je skupaj z Janom Krmeljem in Dorianom \u0160ilcem Petkom prejela nagrado tantadruj za gledali\u0161ki dose\u017eek leta 2024. \u017diva Bizovi\u010dar je re\u017eirala \u0161e ve\u010d uprizoritev v razli\u010dnih gledali\u0161\u010dih, njeno delo je predstavljeno na doma\u010dih in mednarodnih festivalih. Njen avtorski projekt Bo\u0161ko in Admira <\/em>v Slovenskem mladinskem gledali\u0161\u010du (premiera konec januarja 2025) je septembra otvoril festival SarajevoFest in naletel na odli\u010den odziv tako ob\u010dinstva kot strokovne javnosti, novembra pa je bil povabljen v Dresden na mednarodni festival Fast Forward, namenjen predstavitvi projektov najvidnej\u0161ih mladih evropskih re\u017eiserjev in re\u017eiserk, in prejel nagrado publike. Forbes Slovenija je letos prvi\u010d pripravil izbor 30 pod 30<\/strong>. Gre za presti\u017eni Forbesov izbor 30 posameznic in posameznikov, mlaj\u0161ih od 30 let, ki s svojimi idejami, delom in dose\u017eki premikajo meje na razli\u010dnih podro\u010djih. Izbor je pomemben, ker pod lu\u010d postavi mlade talente, kakr\u0161ni so nujni za dru\u017ebeni preboj in samozavest. V kategorijo (Pop)kultura in umetnost se je uvrstilo 7 ustvarjalk in ustvarjalcev, med njimi je gledali\u0161ka re\u017eiserka \u017diva Bizovi\u010dar.<\/p>\n

Nik \u017dnidar\u0161i\u010d <\/strong>(2000) je diplomiran dramaturg, ki deluje tako na institucionalni kot na neodvisni sceni. Je prejemnik treh Bor\u0161tnikovih nagrad in akademijske Pre\u0161ernove nagrade. Njegovo delo zaznamuje poglobljena analiti\u010dna obravnava besedil, zlasti poeti\u010dnih in fragmentarnih struktur, kar se v Vorancu<\/em> ka\u017ee v natan\u010dni dramatur\u0161ki artikulaciji prekletstva, zgodovinskega konteksta in razmerja med dru\u017einsko in dru\u017ebeno tragedijo. Redno sodeluje z re\u017eiserko \u017divo Bizovi\u010dar, s katero sta doslej med drugimi ustvarila uprizoritve: Don Kihot, ki<\/em> je bila sen <\/em>(PGK in Mesto \u017eensk, 2025\/26), Bo\u0161ko in<\/em> Admira <\/em>(SMG, 2024\/25), Juri\u0161 <\/em>(SLG Celje, 2023\/24) in \u017dene v testu <\/em>(SNG Drama Ljubljana, 2022\/23), pri avtorskih projektih (npr. Agmisterij <\/em>Klemna Kova\u010di\u010da, 2023\/24) in plesnih predstavah Zavoda Nest Antologija krika I: Vre\u010dka presene\u010denja <\/em>Tine Habun, Ur\u0161ke Centa in Krist\u00fdne Peldove (2024\/25) in Tam, v vrtu <\/em>Ur\u0161ke Centa in Domna Novaka (2023\/24). Kot soavtor je s Klemnom Kova\u010di\u010dem podpisan pod uprizoritev Razmetana soba<\/em> (LGL, 2022\/23), z Leo Mihevc pa pod Od kod, dekle,<\/em> si ti doma <\/em>(AGRFT in CD, 2022\/23).Je prejemnik treh Bor\u0161tnikovih nagrad: za celostni pristop k obdelavi materiala (ustvarjalci \u017den v testu<\/em>, 58. FBS 2023), za avtorski koncept\/dramatizacijo (z Bizovi\u010dar za Juri\u0161<\/em>, 59. FBS 2024) in za koreografijo (s Klemnom Kova\u010di\u010dem in Ma\u0161o Radi Buh za Agmisterij<\/em>, 60. FBS 2025). Uprizoritvi \u017dene v testu <\/em>in Agmisterij <\/em>sta prejeli nagrado Dru\u0161tva gledali\u0161kih kritikov in teatrologov Slovenije za najbolj\u0161o uprizoritev v letih 2022 in 2024. Poleg tega so \u017dene v testu <\/em>prejele tudi \u0160eligovo nagrado za najbolj\u0161o uprizoritev na 53. Tednu slovenske drame v Kranju (2023), Agmisterij <\/em>pa obe nagradi (\u017eirije in ob\u010dinstva) na 12. Bienalu sodobnih plesnih umetnosti v Sloveniji Gibanica (2025) ter univerzitetno Pre\u0161ernovo nagrado (2024). Od kod, dekle, si ti doma <\/em>je na mednarodnem festivalu monodrame United Solo v New Yorku prejela nagrado za najbolj\u0161i kabaret (2024), Bo\u0161ko in Admira<\/em> pa na festivalu Fast Forward v Dresdnu nagrado ob\u010dinstva (2025). Za diplomsko nalogo Kemp<\/em>, v kateri se je ukvarjal z neujemljivo definicijo te senzibilitete in njeno (ne)prisotnostjo na slovenskih odrih, je prejel akademijsko Pre\u0161ernovo nagrado.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n