{"id":60113,"date":"2025-11-05T18:58:52","date_gmt":"2025-11-05T17:58:52","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=60113"},"modified":"2025-11-05T19:04:25","modified_gmt":"2025-11-05T18:04:25","slug":"kralj-lear-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=60113","title":{"rendered":"‘Kralj Lear’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

‘Kralj Lear’, ena najkompleksnej\u0161ih dram Williama Shakespeara, se v re\u017eiji Jerneja Lorencija vra\u010da na Veliki oder Drame po skoraj dveh desetletjih – Igra o nasilju in radikalna analiza dru\u017ebenih in med\u010dlove\u0161kih odnosov, ki nastanejo v vakuumu tranzicije mo\u010di.<\/strong><\/p>\n

Sezono 2025\/26 na Velikem odru SNG Drama Ljubljana nadaljujemo z uprizoritvijo tragedije ‘Kralj Lear’ Williama Shakespeara v re\u017eiji Jerneja Lorencija. Premiera bo v soboto, 8. novembra 2025., ob 18.00 na Velikem odru Drame. V uprizoritvi igrajo Janez \u0160kof, Tamara Avgu\u0161tin (gostja), Mina \u0160vajger, Ivana Percan Kodarin (gostja), Gorazd Logar, Marko Mandi\u0107, Timon \u0160turbej, Domen Novak, Jure Henigman in Peter Podgor\u0161ek (gost). Prve ponovitve bodo na sporedu 10., 11., 14., 15., 17. in 18. 11.2025. ob 18.00.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong><\/p>\n

Shakespearovega ‘Kralja Leara’ pogosto ozna\u010dujejo za dru\u017einsko in politi\u010dno dramo. Nekatere analize opozarjajo, da Learova norost, kot jo je vzpostavil Shakespeare, ni samo spro\u017eilec dramskega dogajanja, temve\u010d tudi ogledalo zgodovinskega trenutka, v katerem se je zna\u0161la dru\u017eba na prehodu iz 16. v 17. stoletje. Dana\u0161nje branje ‘Kralja Leara’ znova izrisuje podobo sodobne dru\u017ebene realnosti, ki je spet na robu velikih politi\u010dnih sprememb in delitev: to je drama o o\u010detih in vodjih, ki jih je te\u017eko ljubiti, \u010deprav zahtevajo brezpogojno in neskon\u010dno ljubezen, in je drama o dru\u017ebi, o na\u0161ih otrocih, ki jim ne ostaja veliko izbire, razen radikalnega nasilja, ki nujno pelje v samouni\u010denje.<\/p>\n

Avtorsko ekipo pod vodstvom re\u017eiserja in dramaturga Jerneja Lorencija sestavljajo asistent re\u017eiserja in oblikovalec zvoka \u017diga Hren, lektorica Tatjana Stani\u010d, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulovi\u0107, avtor glasbe Andra\u017e Poli\u010d, koreograf in umetni\u0161ki svetovalec Gregor Lu\u0161tek, oblikovalca svetlobe Jernej Lorenci in Branko Hojnik, oblikovalec maske Toma\u017e Erjavec, \u0161tudijska asistentka re\u017eiserja Ne\u017ea Dvor\u0161\u010dak in \u0161tudijska asistentka dramaturga Manca Tea Devetak.<\/p>\n

Shakespeare je napisal ‘Kralja Leara’ v letih 1604 in 1605, na vrhuncu svoje priljubljenosti, pribli\u017eno takrat kot ve\u010dino velikih tragedij. Zgodba je bila med drugim znana kot tema priljubljene drame anonimnega avtorja Resni\u010dna kronika zgodovine kralja Leara in njegovih treh h\u010dera, ki jo je Shakespeare nedvomno poznal. Motivacijo za pisanje je verjetno na\u0161el prav v aktualnih politi\u010dnih razmerah: kralj Jakob je namre\u010d zagovarjal zdru\u017eitev \u0160kotske in Anglije ter v svojem parlamentu spet navajal zgled stare Britanije, ki jo je nesloga pripeljala do propada. Leta 1603 je Londonu vladala kuga, ki je zaprla vsa gledali\u0161\u010da in onemogo\u010dila mnogo javnih dogodkov. In prav kot ob nedavni epidemiji so se dvignili glasovi, ki so napovedovali propad narave in civilizacije in seveda kri\u010de najavljali konec sveta … \u010ceprav je bila drama aktualna, ni do\u017eivela uspeha tragedij Hamlet in Othello, saj je bila (verjetno) preve\u010d radikalna v svojem psiholo\u0161kem naturalizmu, okrutnosti, prikazovanju nasilja in odsotnosti katarzi\u010dnega konca. Kralja Leara so zato ve\u010dkrat revidirali, predelali in prirejali, danes pa ga \u0161tejejo za eno najkompleksnej\u0161ih Shakespearovih dram.<\/p>\n

Strukturno je dogajanje zgrajeno okrog dveh o\u010detov, Leara in grofa Gloucestra, ter njunih otrok in dedi\u010dev. Ostareli kralj Lear se, potem ko spodi najmlaj\u0161o h\u010der Cordelio (ki mu ni dovolj laskala), odlo\u010di razdeliti kraljestvo med h\u010deri Goneril in Regan. Na\u010drtuje, da bo \u017eivel nekaj \u010dasa pri eni, nekaj \u010dasa pri drugi, onidve, \u017ee utrujeni in razdra\u017eeni zaradi njegove starosti in vzkipljivosti, pa mu postavljata ultimate, s katerimi mu odvzemata veljavo in mo\u010d. Kralj Lear, tako izrabljen, razo\u010daran in izdan, odide s svojim Norcem in zvestim vitezom Kentom v srce viharja, na rob norosti, onkraj smrti. Hkrati pa Edmund, nezakonski sin grofa Gloucestra, na\u010drtuje zaroto, s katero bi se znebil tako o\u010deta kot njegovega zakonitega naslednika, svojega polbrata Edgarja. Shakespeare spusti svoje like v svet brez upanja, brez obzorja prihodnosti, v svet nepretrganega trenja, strahu in paranoje, v svet po mrku, s sivim, viharnim nebom brez sonca, in ustvari dru\u017ebo, ki ple\u0161e okrog lastne smrti in poje zborovsko pesem propada, ki jo razume in prevaja samo Norec.<\/p>\n

Odlomki iz gledali\u0161kega lista<\/strong><\/p>\n

Gledali\u0161ki list uprizoritve Kralj Lear (urednica Diana Koloini), ki bo iz\u0161el ob premieri na Velikem odru, s \u010dlanki treh eminentnih avtorjev ponuja mozaik sodobnih branj te slavne drame: politi\u010dno, filozofsko in du\u0161evno izku\u0161njo razpada, ki nas opominja, da konec sveta ni zgolj dogodek, temve\u010d stanje duha.<\/p>\n

Mednarodno uveljavljeni hrva\u0161ki pisatelj in dramaturg Dino Pe\u0161ut v \u010dlanku, ki nosi naslov Kralj Lear \u2013 kraljeve pesmi, povezuje Shakespearovo tragedijo z ob\u010dutjem \u010dasa, ko \u00bb\u017eiveti v \u010dasu velikih sprememb pomeni hoditi po ulicah mesta, ki ga zelo dobro pozna\u0161, in pomisliti: tu je neko\u010d bilo nekaj, zdaj pa ni ni\u010desar\u00ab. ‘Kralj Lear’ je napisan v vakuumu med umirajo\u010do preteklostjo in negotovo prihodnostjo, med razumom in norostjo, med redom in nasiljem. Pe\u0161ut poudari, da je \u00bbizvirni greh kralja Leara prehod v iracionalno, iz reda v nevihto \u010dustev\u00ab, s \u010dimer se razkrije hybris kot temeljna sila razpada sveta. Ta tragedija je hkrati tudi ogledalo sodobnosti \u2013 \u00bbdrama o nasilju, radikalna analiza dru\u017ebenih in med\u010dlove\u0161kih odnosov, ki nastanejo v vakuumu nekontrolirane tranzicije mo\u010di\u00ab. V njej odmevajo dana\u0161nje napetosti, ko \u00bbstari svet no\u010de umreti, novi pa se \u0161e ni rodil\u00ab. Re\u017eiser Jernej Lorenci, kot zapi\u0161e Pe\u0161ut, Kralja Leara bere kot pot telesa skozi trpljenje in ekstazo, kot iskanje meje med bla\u017eenostjo in norostjo.<\/p>\n

Filozof in avtor ve\u010d filozofskih razprav in knjig dr. Jure Simoniti v svojem \u010dlanku z naslovom O nekom, ki je hotel biti kralj brez kraljestva premisli dramo iz drugega zornega kota: Lear ni le simbol oblasti in propada, temve\u010d \u010dlovek, ki je \u00bbpred pu\u0161kino cev postavil besedo s\u00e1mo\u00ab. Njegova zabloda je v veri, da lahko beseda nadomesti dejanje, da lahko \u00bbostane kralj po imenu, medtem ko odlo\u017ei vse dol\u017enosti\u00ab. Simoniti izri\u0161e paradoks jezika, v katerem \u00bbbesede ne sme\u0161 iztrgati iz objema ostalih besed in stati pred njo iz o\u010di v o\u010di\u00ab. Ko Lear izgubi kraljestvo, izgubi tudi smisel besede in se \u0161ele skozi norost o\u010disti do gole \u010dlove\u010dnosti.<\/p>\n

Priznani psihiater in psihoterapevt dr. Borut \u0160kodlar v \u010dlanku, naslovljenem Samoljubje, naglica in obli\u010dja norosti prepozna v Learovi poti psiholo\u0161ko resnico, ki presega \u010das. Samoljubje in naglica, pi\u0161e, sta \u00bbvrtinec, ki je neverjetno sodoben\u00ab, saj nas obdaja svet, \u00bbpoln hitre jeze in hitrih odlo\u010ditev\u00ab. Learov propad razkrije tri obraze norosti: obrambno, modro in obupano \u2013 vse tiste, ki \u017eivijo tudi v nas. Shakespeare, dodaja \u0160kodlar, nas s svojo psiholo\u0161ko ostrino \u00bbpomirja, ker nas vra\u010da k sebi\u00ab, v ti\u0161ino, kjer lahko prepoznamo \u00bbklice lastne norosti\u00ab.<\/p>\n

Pogledi v gledali\u0161ko zgodovino:<\/strong>
\nCIKEL PREDAVANJ SLOGI IN DRAMA<\/strong>
\nAna Perne: KRONIKA UPRIZARJANJA NEKEGA KRALJA: LEAROVE PREOBRAZBE<\/strong>
\nV \u010detrtek, 6. novembra 2025, ob 17.30 v Drama Kavarni, SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/p>\n

Stane Sever v: William Shakespeare, Kralj Lear, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1963\/64. Foto: Vlastja Simon\u010di\u010d; vir: Ikonoteka SLOGI \u2013 Gledali\u0161ki muzej.<\/p>\n

\u00bbShakespeare je zlasti po \u017dupan\u010di\u010devi zaslugi tista sila, ki nas je najbolj iztrgala iz majhnih pokrajinskih pogledov in nam pokazala ve\u010dje naloge narodnega gledali\u0161\u010da,\u00ab je zapisal France Koblar v uvodu h kritiki prve slovenske postavitve Shakespearovega ‘Kralja Leara’. \u017daloigra v petih dejanjih je uprizoritev do\u010dakala \u0161ele leta 1936, \u010deprav jo je Anton Funtek poslovenil \u017ee ve\u010d kot tri desetletja prej. Tragedije, ki velja za eno najzahtevnej\u0161ih bardovih del, se je kot prvi v ljubljanski Drami lotil re\u017eiser Ciril Debevec. Po premieri je Ludvik Mrzel ocenil, da je Ivan Levar v naslovni vlogi \u00bbz vsem, kar je danega igralcu, od faze do faze oblikoval tragiko bednega kralja v eno najsilnej\u0161ih stvaritev, kar smo jih do\u017eiveli pri nas,\u00ab in da \u00bbse je ‘Kralj Lear’ po zaslugi Levarjeve igre in Debev\u010deve re\u017eije uvrstil med dejanja, ki predstavljajo mejnike v rasti igralske tvornosti na\u0161ega ansambla in njegovih vrhov\u00ab. Levar je Leara na istem odru znova upodobil leta 1949, ko je Shakespearovo tragedijo re\u017eiral Branko Gavella, medtem ko je v tretji slovenski postavitvi igre \u2013 prav tako v ljubljanski Drami \u2013 naslovno vlogo oblikoval Stane Sever. Ta znamenita uprizoritev v re\u017eiji Mileta Koruna iz leta 1964 je ob nastanku dvignila precej prahu, pozneje pa je obveljala za enega prelomnih trenutkov v zgodovini slovenskega gledali\u0161\u010da.<\/p>\n

Po poldrugem desetletju so se ‘Kralja Leara’ lotili tudi mariborski gledali\u0161\u010dniki \u2013 leta 1979 je igro v tamkaj\u0161nji Drami re\u017eiral Branko Gomba\u010d \u2013, medtem ko ga je ljubljanska Drama na repertoar znova uvrstila v sezoni 1992\/93, tokrat v okviru ambiciozne koprodukcije s Cankarjevim domom in v sodelovanju z Mestnim gledali\u0161\u010dem ljubljanskim. Obse\u017een gledali\u0161ki projekt, ki je \u010dasopisne strani polnil \u017ee mesece pred premiero, je nastal na pobudo nosilca naslovne vloge Radka Poli\u010da in v re\u017eiji Du\u0161ana Jovanovi\u0107a. Od prve slovenske uprizoritve se je petdejanka na na\u0161e odre tako vra\u010dala v razmikih dobrega desetletja \u2013 vse do preloma tiso\u010dletja, ko se je Kralj Lear za\u010del pogosteje pojavljati na gledali\u0161kih repertoarjih.<\/p>\n

S \u010dim je ta Shakespearov kralj nagovoril ustvarjalce sodobnej\u0161ega \u010dasa in kak\u0161ne preobrazbe je do\u017eivel v slovenskih odrskih uresni\u010ditvah? Na tak\u0161na in podobna vpra\u0161anja bo sku\u0161al odgovoriti zgodovinski prelet gledali\u0161kih sre\u010devanj z igro o razkroju sveta, ki ga pripravlja teatrologinja in kustosinja Ana Perne.<\/p>\n

Brezpla\u010dne vstopnice si lahko zagotovite na drama.kupikarto.si ali osebno prevzamete pri blagajni Drame, ki deluje v sredi\u0161\u010du mesta v prostorih blagajne SNG Opera in balet Ljubljana na \u017dupan\u010di\u010devi 1 (od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00) in v Drami na Litostrojski 56 (uro pred predstavo ali drugo prireditvijo).<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n