{"id":59720,"date":"2025-09-26T00:19:36","date_gmt":"2025-09-25T22:19:36","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=59720"},"modified":"2025-09-26T00:19:36","modified_gmt":"2025-09-25T22:19:36","slug":"s-premiero-mojstrovine-osvoboditev-skopja-v-drami-zacenja-sezona-2025-26","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=59720","title":{"rendered":"S premiero mojstrovine ‘Osvoboditev Skopja’ v Drami za\u010denja sezona 2025\/26"},"content":{"rendered":"

S premiero mojstrovine Du\u0161ana Jovanovi\u0107a Osvoboditev Skopja v re\u017eiji Luke Marcena se 27. septembra 2025. v Drami za\u010denja sezona 2025\/26 – SKOPJE KOT METAFORA RAZUMEVANJA GLOBIN OB\u010cUTLJIVOSTI \u010cLOVE\u0160KE DU\u0160E IN NEIZBRISNOSTI VOJNIH TRAVM<\/strong><\/p>\n

Jovanovi\u0107evo svetovno znano in najve\u010dkrat uprizorjeno igro, ki po skoraj petih desetletjih ostaja presunljivo sodobna in aktualna, do\u017eivljamo skozi o\u010di \u0161estletnega Zorana. V drami avtor soo\u010di otro\u0161ko nedol\u017enost z okrutnostjo vojne, razbitostjo dru\u017ein in poru\u0161enim \u017eivljenjskim ravnovesjem. Po krstni slovenski uprizoritvi, ki jo je v sezoni 1978\/79 v Drami Slovenskega narodnega gledali\u0161\u010da v Ljubljani re\u017eiral Ljubi\u0161a Georgievski, je prihajajo\u010da uprizoritev \u0161ele druga na slovenskih odrih. Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo premierno za\u017eivela 27. septembra<\/strong>, v njej pa igrajo \u010dlanice in \u010dlani igralskega ansambla: Sa\u0161a Tabakovi\u0107, Polona Juh, Pia Zemlji\u010d, Jurij Zrnec, Uro\u0161 F\u00fcrst, Sa\u0161a Pav\u010dek, Nina Vali\u010d, Boris Mihalj, Ana Pavlin, Rok Vihar<\/strong> in gostja Nastja Mezek<\/strong>. Avtorsko ekipo pod vodstvom re\u017eiserja Luke Marcena sestavljajo dramaturg Rok Andres<\/strong>, lektorica Tatjana Stani\u010d<\/strong>, scenograf Lin Martin Japelj<\/strong>, kostumografinja Ana Janc<\/strong>, oblikovalka odrskega giba Lara Ekar Grlj<\/strong>, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar<\/strong>, oblikovalka svetlobe Mojca Sarja\u0161<\/strong>, oblikovalka maske Julija Gongina<\/strong> in \u0161tudijska asistentka dramaturga Luna Pentek<\/strong>.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong> – Foto Peter Uhan<\/p>\n

Prve ponovitve bodo na sporedu 29. in 30. septembra<\/strong> ter 2., 3., 4., 6., 8., 10., 16. <\/strong>in 18. oktobra ob 19.30<\/strong>. 9. oktobra <\/strong>bo predstava na sporedu ob 17.00<\/strong> in 17. oktobra ob 19.00<\/strong>, tej predstavi bo sledil pogovor z ustvarjalci uprizoritve v okviru Abonmaja Plus na Velikem odru.<\/p>\n

Drama Osvoboditev Skopja<\/em> Du\u0161ana Jovanovi\u0107a, ki je nastala v letih 1976–77, je v sedemdesetih in osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja mo\u010dno zaznamovala jugoslovansko gledali\u0161\u010de. Kmalu po nastanku besedila so sledile \u0161tiri odmevne uprizoritve (v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopju), o kultnosti drame pa pri\u010dajo \u0161tevilna gostovanja na \u0161tirih kontinentih, mednarodne nagrade in prevodi. Teatrolog Dragan Klai\u0107 je v svojih spominih na krstno uprizoritev Osvoboditve Skopja<\/em> v re\u017eiji Ljubi\u0161e Risti\u0107a (KPGT) zapisal, da je Skopje<\/em> ve\u010d kot predstava; je simbol uporni\u0161ke gledali\u0161ke generacije, ki se je oblikovala ob \u0161tudentskih nemirih leta 1968 in je svoje najvidnej\u0161e uspehe dosegla v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja, ko se je upirala tedanji oblasti, sku\u0161ala prenoviti socializem in prodreti na mednarodno gledali\u0161ko prizori\u0161\u010de.<\/p>\n

Kot sta na novinarski konferenci poudarila re\u017eiser uprizoritve Luka Marcen<\/strong> in dramaturg Rok Andres<\/strong>, bistvo Jovanovi\u0107evega dramskega pristopa ni zgodovina vojne ali kronologija bitk, temve\u010d \u00bbkronologija du\u0161e\u00ab, ki med okupacijo hrepeni po osvoboditvi. Zato v sredi\u0161\u010du Osvoboditve Skopja<\/em>, kot jo beremo danes, ni podoba vojne kot take, temve\u010d vojne kot niza posledic za dru\u017eino, ki jo je Zoran kot otrok izgubil.<\/p>\n

Soo\u010denje s preteklostjo v Osvoboditvi Skopja <\/em>pa ni zgolj intimna zadeva, ni samo avtorjevo raz\u010di\u0161\u010devanje okljukov dru\u017einske zgodovine, ampak nas vpleta v \u0161ir\u0161i sistem razumevanja preteklosti, da bi razumeli sebe in na\u0161 \u010das. \u00bbEugenio Barba je v Papirnatem kanuju<\/em> zapisal, da preteklost ni za nami, temve\u010d nad nami, in je edino, kar je ostalo od vertikale. Na podoben na\u010din se plasti tudi Osvoboditev Skopja<\/em>, ne razdeluje ne\u010desa nepovratno minulega, marve\u010d o\u017eivlja podobe preteklosti, ki so ves \u010das z nami (oziroma nad nami), nas na razli\u010dne na\u010dine determinirajo in se, zavestno ali ne, po njih ravnamo,\u00ab je v \u010dlanku z naslovom Arheologija spomina, objavljenem v gledali\u0161kem listu, zapisal dramaturg uprizoritve Rok Andres<\/strong>. Uporabo imena Skopje<\/em> v naslovu drame pa je pojasnil kot \u00bbparafrazo za vse kraje, od Gaze do Mariupolja, pa tudi za nas same, za mojo zgodovino in otro\u0161tvo, za vse na\u0161e skupnosti in predvsem za razumevanje dejstva o globoki ob\u010dutljivosti \u010dlove\u0161ke du\u0161e za vse dogodke, besede in \u017eive spomine\u00ab.<\/p>\n

Tako v tej mojstrsko napisani Jovanovi\u0107evi drami skozi perspektivo spominjanja \u0161estletnega Zorana (Sa\u0161a Tabakovi\u0107<\/strong>) do\u017eivljamo izku\u0161njo druge svetovne vojne: mama Lica (Polona Juh<\/strong>) se v obupanem poskusu, da bi za\u0161\u010ditila svojo dru\u017eino in dom, zaplete z nem\u0161kim oficirjem (Rok Vihar<\/strong>) in postane izob\u010denka v o\u010deh skupnosti; stric Georgij (Jurij Zrnec<\/strong>) se iz krvave vojne vrne kot nemi invalid (mu\u010denje ga je oropalo jezika in sposobnosti govora), ki svoje trpljenje utaplja v alkoholu; teta Len\u010de (Pia Zemlji\u010d<\/strong>) je u\u010diteljica klavirja, ki skrbi za dru\u017eino in invalidnega mo\u017ea; babica Ana (Sa\u0161a Pav\u010dek<\/strong>) je Zoranova najbli\u017eja sogovornica, pripoveduje mu zgodbe in pravljice, a se sama brezupno spopada s te\u017eko boleznijo; otroci Renata (Ana Pavlin<\/strong>), Trajko (Uro\u0161 F\u00fcrst<\/strong>), Biba (Nina Vali\u010d<\/strong>), Krsto (Boris Mihalj<\/strong>) in Oskar (Rok Vihar<\/strong>) so Zoranovi prijatelji in znanci, ki z do\u017eivljanjem vojne vsi postanejo njene trajne \u017ertve \u2013 vsak prizor, ki ga opazujejo, predstavlja rano, ki se ne bo zacelila. Hkrati pa so to odrasli, ki sodelujejo v vojnih igrah in generirajo nasilje \u2026 Zoran s svojimi vpra\u0161anji, ki ostajajo brez odgovorov, utele\u0161a travmati\u010dnost vojnega \u010dasa in prostora . Otro\u0161ka perspektiva omogo\u010da pogled na vojno brez filtrov odraslih, ki pa je ravno zato bolj bole\u010d. Da je otro\u0161ki svet lahko precej bolj resni\u010den od realisti\u010dnega sveta odraslih, saj razkriva resnico, ki je odrasli ne zmorejo izre\u010di, pa je v gledali\u0161kem listu zapisala lektorica uprizoritve Tatjana Stani\u010d.<\/p>\n

Zgodila se je svoboda, zgodilo se je \u017eivljenje, Zoran je odrasel. \u00bbOstali pa so drobci, ki se vedno bolj povezujejo v koherenten spomin, v celovito zgodbo tragedije neke dru\u017eine in njenih bli\u017enjih v vojni krajini razru\u0161enega doma in skupnosti. Jovanovi\u0107 se ne pretvarja, da je zgodba Osvoboditve Skopja<\/em> objektivna zgodovinska resnica; je le mozaik impresij, ob\u010dutkov in podob radikalno uni\u010denega sveta, ki ni cel ne fizi\u010dno, ne psiholo\u0161ko. Prav zato pa je svet Osvoboditve<\/em> toliko bolj kompleksen, Jovanovi\u0107 pa celovit v orisovanju tega sveta, srhljivo podobnega na\u0161emu \u2013 ko so besede prej zamol\u010dane kot izgovorjene, \u017eelje in aspiracije so pozabljene, \u017eivljenje je omejeno na goli obstoj, otro\u0161ka igra pa ima v vojni resne posledice. Popoln razpad, torej. Kljub temi in nemiru v Osvoboditvi Skopja<\/em> ostaja prostor za humor, poezijo in svetlobo,\u00ab sta Marcen<\/strong> in Andres<\/strong> zapisala v napovedi uprizoritve.<\/p>\n

Ena od posebnosti te najbolj slavne Jovanovi\u0107eve drame je simultanost prizorov, ki simbolizira razdrobljenost sveta, kjer se usode posameznikov ne stikajo ve\u010d v \u00a0celoto, ampak se prekrivajo v krhkih fragmentih, kar se odra\u017ea tudi na ravni jezika in govorne podoba uprizoritve. Lektorica uprizoritve Tatjana Stani\u010d<\/strong> je v gledali\u0161kem listu opozorila na posebno vlogo razli\u010dnih jezikov, ki jih je avtor vpisal v igro: \u00bbJovanovi\u0107 zahteva nem\u0161\u010dino, bolgar\u0161\u010dino, rom\u0161\u010dino, jidi\u0161, srb\u0161\u010dino, makedon\u0161\u010dino in predvideva starocerkvenoslovan\u0161\u010dino, ru\u0161\u010dino, angle\u0161\u010dino in srbohrva\u0161\u010dino. Skozi mozai\u010dnost jezikov besedilo komunicira ne samo z ve\u010djezikovnim okoljem svoje zgodbe, ampak tudi z ve\u010djezikovno stvarnostjo kronotopa nastanka igre, s sedemdesetimi leti v Jugoslaviji, ko je bil koin\u00e9 pogovornosti balkanskega prostora srbohrva\u0161ki konstrukt, variiran z elementi sloven\u0161\u010dine, bosan\u0161\u010dine ali makedon\u0161\u010dine, pa\u010d glede na lokacijo rabe. Tovrstna odprtost strukture Osvoboditve Skopja<\/em>, ki je nedvomno odprtost v gledali\u0161ki diskurz z dejanskim \u010dasom, kljub zapletenosti in zahtevnosti v resnici olaj\u0161uje sodobno interpretacijo; na ravni jezikovne podobe nam ponuja vstop v bogato hierarhijo jezikov in govorov skozi perspektivo sedanjega \u010dasa in prostora. Navsezadnje na\u0161a uprizoritev bere igro skozi o\u010di druge dr\u017eave z lastno jezikovno identiteto. Kar nam omogo\u010da \u2013 ob spo\u0161tovanju avtorjevih izhodi\u0161\u010d \u2013 tudi nov razmislek o vlogi, vrednosti, pomenu, te\u017ei in ranljivosti jezikovnega prostora igre.\u00ab<\/p>\n

Uprizarjanje Osvoboditve Skopja<\/em> kot kalejdoskop pogledov<\/strong>
\n\u00bbZoranovo spominjanje (v na\u010dinu pripovedi) se me\u0161a z realisti\u010dnimi, celo naturalisti\u010dnimi prizori sre\u010danj na eni in poeti\u010dnih, metafizi\u010dnih fantazij in mor na drugi strani. Skozi ludens okru\u0161kov spomina vse bolj tonemo v nezavedno. Slike iz sna prikazujejo krajine otro\u0161ke igre, vojne in vsakdanjega \u017eivljenja, ki jih pogosto ni ve\u010d mogo\u010de lo\u010diti. In \u010deprav je Osvoboditev Skopja<\/em> tudi otro\u0161ka igra, v Jovanovi\u0107evem svetu ni prostora za otroke. Zoran ni otrok. Tudi njegovi vrstniki niso otroci. Otroka ga delajo ljudje, s katerimi stopa v stik \u2013 kot bi se mu v pripovedi za\u010dela dogajati rekonstrukcija posameznih dogodkov. Vojna je minila, \u010das se je spremenil, a te\u017ea dogodkov zahteva, da se vra\u010da v preteklost, da si posku\u0161a pojasniti strahove, ki jih \u0161e vedno \u017eivi,\u00ab sta repertoarno napoved uprizoritve zaokro\u017eila re\u017eiser Luka Marcen<\/strong> in dramaturg Rok<\/strong> Andres<\/strong>, ki je tudi urednik gledali\u0161kega lista.<\/p>\n

O Du\u0161anu Jovanovi\u0107u<\/strong>
\nRe\u017eiser in dramatik Du\u0161an Jovanovi\u0107 <\/strong>(1939\u20132021) sodi med najplodnej\u0161e in najkompleksnej\u0161e gledali\u0161ke ustvarjalce pri nas. S svojimi re\u017eijami je pomembno sooblikoval podobo sodobnega slovenskega in jugoslovanskega gledali\u0161\u010da. Nekatere njegove uprizoritve (npr. Pupilija, papa Pupilo, pa Pupil\u010dki<\/em>, Spomenik G,<\/em> \u017drtve mode bum-bum, Igrajte tumor v glavi in onesna\u017eevanje zraka …) <\/em>danes veljajo za kultne, v svojem \u010dasu pa so premikale meje gledali\u0161kega izraza in izvirno odgovarjale inovativnim neoavantgardnim gibanjem svetovnega gledali\u0161\u010da. Bil je med soustanovitelji ve\u010d eksperimentalnih gledali\u0161\u010d, kot umetni\u0161ki vodja je v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja uveljavil in proslavil Slovensko mladinsko gledali\u0161\u010de. Kot avtor je bil pogosto ustvarjalec novih tokov, zlasti tako imenovanega ludizma na za\u010detku svoje dramske kariere (Predstave ne bo, <\/em>1963, Norci, <\/em>1968, Znamke, nakar \u0161e Emilija, <\/em>1969, \u017divljenje pode\u017eelskih<\/em> plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje ho\u010demo \u2013 svojega ne damo, <\/em>1972). V zrelem obdobju je v svojih zgodovinsko-politi\u010dnih igrah (zlasti Osvoboditev Skopja, <\/em>1977 in Karamazovi,<\/em> 1980) razbijal tabuje polpretekle zgodovine, njegove intimne igre so pretanjene \u0161tudije \u010dlovekove narave, ki v razli\u010dnih zasebnih in dru\u017ebenih situacijah presene\u010da in ubira nenavadna pota. Humor in ironija, pogosto me\u0161anje \u017eanrov, strastni dialogi, prepri\u010dljivost tako v komedijski kot tudi v tragi\u010dni tonaciji so za\u0161\u010ditni znak Jovanovi\u0107evega energi\u010dnega avtorskega anga\u017emaja in zavidljivega dramskega opusa, ki obsega \u010dez trideset gledali\u0161kih iger, televizijske igre, nadaljevanke in \u0161tevilne odrske priredbe pomembnih del svetovne (Besi, Ana Karenina) <\/em>in doma\u010de (Alamut) <\/em>literature. Deloval je tudi kot profesor re\u017eije na AGRFT.<\/p>\n

SLOGI IN DRAMA: Osvoboditev Skopja<\/em> \u2013 simbol neke generacije<\/strong>
\nTudi v sezoni 2025\/26 nadaljujemo s programom SLOGI in Drama, ki smo ga pred dvema letoma zasnovali skupaj s Slovenskim gledali\u0161kim in\u0161titutom (SLOGI). Na predavanju, naslovljenem Osvoboditev Skopja<\/em> \u2013 simbol neke generacije (11. septembra 2025 v Drama Kavarni), se je direktor Slovenskega gledali\u0161kega in\u0161tituta, dr. Ga\u0161per Troha sprehodil skozi usodo Osvoboditve Skopja<\/em>. Predavanje je osvetilo vpra\u0161anja kot so: kaj je botrovalo njenemu uspehu, kako je potekala recepcija te drame v razli\u010dnih uprizoritvah in kako so jo razumeli na razli\u010dnih koncih sveta ter v razli\u010dnih zgodovinskih kontekstih.<\/p>\n

Du\u0161an Jovanovi\u0107<\/strong>
\nOSVOBODITEV SKOPJA<\/strong><\/p>\n

IGRAJO
\nSa\u0161a Tabakovi\u0107 \u2192 Zoran
\nPolona Juh \u2192 Lica
\nPia Zemlji\u010d \u2192 Len\u010de
\nJurij Zrnec \u2192 Georgij
\nUro\u0161 F\u00fcrst \u2192 Bale \/ Trajko \/ Nori Vavo
\nSa\u0161a Pav\u010dek \u2192 Ana
\nNina Vali\u010d \u2192 Na\u010delnica Trendafilova \/ Biba
\nBoris Mihalj \u2192 Gospodinov \/ Krsto
\nAna Pavlin \u2192 Renata
\nRok Vihar \u2192 Nem\u0161ki \u010dastnik \/ Oskar
\nV uprizoritvi nastopa tudi Nastja Mezek.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n