{"id":58709,"date":"2025-05-28T07:26:50","date_gmt":"2025-05-28T05:26:50","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=58709"},"modified":"2025-05-28T07:26:50","modified_gmt":"2025-05-28T05:26:50","slug":"predstavitev-sezone-2025-26-v-slovenskem-narodnem-gledaliscu-drama-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=58709","title":{"rendered":"Predstavitev sezone 2025\/26 v Slovenskem narodnem gledali\u0161\u010du Drama Ljubljana"},"content":{"rendered":"

Igre mo\u010di. Mo\u010d igre. Predstavitev sezone 2025\/26 v Slovenskem narodnem gledali\u0161\u010du Drama Ljubljana<\/strong><\/p>\n

Repertoar, naslovljen ‘Igre mo\u010di’, bo raziskoval vpra\u0161anja o naravi mo\u010di in oblasti, o tem, kako vplivata na posameznike in na dru\u017ebo kot celoto. Pod gledali\u0161kim drobnogledom bodo strategije, ki jih posamezniki, dru\u017ebe in sistemi uporabljajo za zagotovitev prevlade.<\/p>\n

V naslednji sezoni se bo na odrih\u00a0SNG Drama Ljubljana zvrstilo osem premier<\/strong> – pet na\u00a0Velikem odru<\/strong> in tri v Mali Drami<\/strong>.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong><\/p>\n

Ravnateljica\u00a0Vesna Jurca Tadel<\/strong>\u00a0je uvrstila na repertoar\u00a0\u0161tiri slovenska dramska besedila<\/strong> (med njimi dve slovenski klasiki in dve krstni uprizoritvi),\u00a0dve prvi slovenski uprizoritvi<\/strong> iger sodobnih tujih dramatikov in tri klasike\u00a0iz zakladnice svetovne dramatike<\/strong>. Na Velikem odru se bodo tako zvrstile uprizoritve: Osvoboditev Skopja<\/strong><\/em> Du\u0161ana Jovanovi\u0107a<\/strong> v re\u017eiji Luke Marcena, Kralj Lear<\/em><\/strong> Williama Shakespeara v re\u017eiji Jerneja Lorencija, Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti<\/em><\/strong> Bertolta Brechta v re\u017eiji Igorja Pisona,\u00a0 Sovra\u017enik ljudstva<\/em><\/strong> Henrika Ibsena v re\u017eiji Ivice Buljana in prva slovenska uprizoritev Komarji<\/em><\/strong> Lucy Kirkwood v re\u017eiji Ma\u0161e Pelko. Na za\u010detku sezone bosta na odru Male Drame krstno uprizorjeni igri\u00a0Prva beseda je mama<\/em><\/strong> Tja\u0161e Mislej in Vranica<\/em><\/strong> Pie Vatovec Dirnbek v re\u017eiji Brine Klampfer Mer\u010dnik, v nadaljevanju pa\u00a0Voranc<\/em><\/strong> Daneta Zajca v re\u017eiji \u017dive Bizovi\u010dar in prva slovenska uprizoritev Eureka<\/em><\/strong> Jonathana Spectorja v re\u017eiji Petra Petkov\u0161ka.<\/p>\n

Vpis abonmaja<\/strong> poteka pri blagajni Drame v sredi\u0161\u010du Ljubljane na \u017dupan\u010di\u010devi 1.\u00a0Spomladanski vpisni rok abonmajev 2025\/26 se bo uradno zaklju\u010dil 6. junija<\/strong>, jesenski vpisni rok pa se bo za\u010del 1. septembra.<\/p>\n

Na razgrnitvi repertoarja, ki se je v Dama Kavarni odvila v torek, 20. maja, je ravnateljica Vesna Jurca Tadel<\/strong> skupaj z re\u017eiserkami in re\u017eiserji predstavila uprizoritve prihajajo\u010de sezone. \u00bbGledali\u0161\u010de ni prostor za beg iz vsakdana, temve\u010d predvsem kraj, kjer se sre\u010dujemo z realnostjo, kjer se soo\u010damo z mo\u010djo zgodb, ki nas izzivajo in preoblikujejo na\u0161e razumevanje sveta. Tudi v sezoni 2025\/26 bomo nadaljevali svojo zavezo umetnosti, ki raziskuje kompleksne odnose med posameznikom in dru\u017ebo in se spopada s temeljnimi vpra\u0161anji, ki oblikujejo na\u0161 \u010das,\u00ab je v repertoarni knji\u017eici zapisala ravnateljica in povabila k \u00a0raziskovanju dru\u017ebenih, moralnih in osebnih vpra\u0161anj, ki jih izbrana \u00bbnova in stara\u00ab dramska besedila neusmiljeno spro\u017eajo. \u00bbVe\u010dina jih z vso ostrino postavlja vpra\u0161anja o naravi mo\u010di in oblasti, o tem, kako vplivata na posameznike in na dru\u017ebo kot celoto<\/strong>. V ospredju se znajdejo teme, kot so politi\u010dna manipulacija, nadzor, konflikti interesov in iskanje pravi\u010dnosti. Igre mo\u010di, ki se razkrivajo v teh zgodbah, nas postavljajo pred vpra\u0161anje, kako dale\u010d smo pripravljeni iti, da bi obvladovali svet okoli sebe, in kje so meje, ki jih ne smemo prestopiti. Skozi razli\u010dne zgodbe se bomo poglobili v razumevanje, kako mo\u010d in oblast oblikujeta usode posameznikov in celotnih narodov, poleg tega pa odkrivali tudi zelo intimne in \u010dustvene igre mo\u010di na ravni posameznikov in medosebnih odnosov. Na\u0161e uprizoritve bodo raziskovale tople, hladne in v\u010dasih tudi brutalne strategije, ki jih posamezniki, dru\u017ebe in sistemi uporabljajo, da bi si zagotovili prevlado. Mo\u010d ni le stvar politi\u010dnih odlo\u010ditev ali zgodovinskih trenutkov; je tudi nekaj, kar se dogaja v vsakem na\u0161em osebnem stiku, v vsaki interakciji z drugimi, v vsakem trenutku, ko se odlo\u010damo, kdo bo imel besedo, kdo bo imel nadzor in kdo bo brez njega. Igra mo\u010di se lahko prelije v vsakdanja \u010dustva, v ljubezen, star\u0161evstvo, pa tudi v politi\u010dne in moralne dileme, ki nastajajo zaradi teh osebnih odnosov. Vzporedno z iskanjem odgovornosti in resnice se bomo v Drami dotaknili tudi ob\u010dutljivih tem, ki preu\u010dujejo igre mo\u010di v intimnih, vsakodnevnih okoli\u0161\u010dinah. V \u010dasu, ko svet pretresajo politi\u010dni konflikti, gospodarska nestabilnost in nenehna gro\u017enja oboro\u017eenih spopadov, postaja vpra\u0161anje mo\u010di \u0161e toliko bolj pere\u010de. \u017divimo v obdobju, ko meja med resnico in propagando postaja vse bolj zabrisana, ko posamezniki in narodi i\u0161\u010dejo svoje mesto v globalnem razmerju sil, hkrati pa se soo\u010damo z negotovostjo, ki pre\u017eema na\u0161 vsakdan. Gledali\u0161\u010de v tak\u0161nih trenutkih ne more in ne sme ostati nemi opazovalec \u2013 mora postati prostor refleksije, kriti\u010dnega razmisleka in spodbude k dialogu. Mo\u010d ni le vpra\u0161anje politike na najvi\u0161jih ravneh, temve\u010d tudi na\u0161e sposobnosti, da se kot posamezniki upremo krivicam, prepoznamo zlorabe in poi\u0161\u010demo alternative, ki vodijo v bolj pravi\u010dno dru\u017ebo. Vse te igre mo\u010di, ki jih bomo raziskovali skozi na\u0161e uprizoritve, niso le odsev tega, kar se dogaja okoli nas, ampak so tudi poziv, naj se ne umaknemo pred tem, kar nas obdaja. Izzivajo nas, da se ne zadovoljimo z enostavnimi odgovori, ampak da si prizadevamo za razumevanje kompleksnosti sveta, v katerem \u017eivimo. Na\u0161a naloga ni zgolj odigrati predstavo, ampak prebuditi vpra\u0161anja, ki so v vsakodnevnem \u017eivljenju pogosto prezrta. Z vsakim od teh besedil bomo odpirali prostor za refleksijo, za razmislek o tem, kdo ima mo\u010d, kako jo uporablja in kako jo lahko uporabimo mi sami, da prepoznamo, kje se kon\u010dajo na\u0161e pravice in kje se za\u010dnejo odgovornosti drugih,\u00ab tako v uvodniku Repertoarja 2025\/26\u00a0Vesna Jurca Tadel.<\/p>\n

\n

Osvoboditev Skopja<\/em> Du\u0161ana Jovanovi\u0107a <\/strong>v re\u017eiji Luke Marcena<\/strong>
\nDrama Osvoboditev Skopja <\/em>Du\u0161ana Jovanovi\u0107a je s kultno uprizoritvijo, ki je \u017eela nagrade na mednarodnih gostovanjih, v sedemdesetih letih mo\u010dno zaznamovala jugoslovansko gledali\u0161\u010de. Skozi perspektivo osemletnega Zorana do\u017eivljamo izku\u0161njo druge svetovne vojne: mama Lica se zaradi pre\u017eivetja dru\u017eine zaplete z nem\u0161kim oficirjem, stric Georgij se vrne kot invalid in svoje trpljenje utaplja v alkoholu … Z dana\u0161njega vidika so v sredi\u0161\u010du tega vznemirljivega besedila posledice vojne za dru\u017eino, ki jo je Zoran kot otrok izgubil. Zgodila se je svoboda, zgodilo se je \u017eivljenje, on je odrasel. Ostali pa so drobci, ki se vedno bolj povezujejo v koherenten spomin, v celovito zgodbo tragedije neke dru\u017eine in njenih bli\u017enjih v vojni krajini razru\u0161enega doma in uni\u010dene narave. Premiera bo 20. septembra<\/strong> 2025 na Velikem odru.<\/p>\n

Kralj Lear <\/em>Williama Shakespeara <\/strong>v re\u017eiji Jerneja Lorencija<\/strong>
\nOstareli kralj Lear se, potem ko spodi najmlaj\u0161o h\u010der Cordelio, odlo\u010di razdeliti kraljestvo med h\u010deri Goneril in Regan. Na\u010drtuje, da bo \u017eivel nekaj \u010dasa pri eni, nekaj \u010dasa pri drugi, onidve, \u017ee utrujeni in razdra\u017eeni od njegove starosti in vzkipljivosti, pa mu postavljata ultimate, s katerimi mu odvzemata veljavo in mo\u010d. Kralj Lear <\/em>je drama o nasilju, radikalna analiza dru\u017ebenih in med\u010dlove\u0161kih odnosov, ki nastanejo v vakuumu tranzicije mo\u010di. To je Gramscijev \u226b\u010das po\u0161asti\u226a, ko stari svet \u0161e ni umrl, novi pa se trudi, da bi se vzpostavil. Svet, v katerem stari bogovi no\u010dejo oditi mirno in po lastni volji, temve\u010d raj\u0161i sejejo norost in kaos. Premiera bo 8. novembra<\/strong> 2025 na Velikem odru.<\/p>\n

Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti<\/em> Bertolta Brechta <\/strong>v re\u017eiji Igorja Pisona<\/strong>
\nKapitalist Puntila se vsak dan izdatno alkoholizira. Ko je pijan, je prijazen in so\u010duten, in komi\u010dna dialektika tega dramskega karakterja se odvija prav okoli izmenjave obeh stanj, pijanosti in tako imenovanih napadov treznosti, med katerimi je \u0161ovinisti\u010den in okruten. Puntila se v stanju pijanosti odpoveduje polo\u017eaju gospodarja, njegov \u0161ofer Matti pa, ravno obratno, hipno prevzame domeno gospodarja. Brecht prevra\u010da tradicionalne predstave o dru\u017ebenih odnosih, spregovori o \u010dlove\u0161ki naravi, ki se izmika brutalnemu kapitalizmu ter nagovarja k uporu proti trdnim in nepremakljivim hierarhi\u010dnim strukturam \u2013 in vse to po\u010dne na komedijsko subverziven na\u010din. Premiera bo 17. januarja<\/strong> 2026 na Velikem odru.<\/p>\n

Sovra\u017enik ljudstva<\/em> Henrika Ibsena <\/strong>v re\u017eiji Ivice Buljana<\/strong>
\nV provincialnem mestu so pred kratkim odprli zdravili\u0161\u010de. Vse ka\u017ee, da se obetata razvoj in prosperiteta, a doktor Stockmann odkrije, da je voda v zdravili\u0161\u010du onesna\u017eena in zdravju nevarna, kar je zdaj nujno treba sanirati. Vendar pa \u017eupan in delni\u010darji v projekt, ki \u017ee prina\u0161a dobi\u010dke, niso pripravljeni vlagati novih sredstev. Ibsenova drama se ukvarja s temo ekolo\u0161ke odgovornosti in resnice. Boj doktorja Stockmanna lahko vzporejamo z dana\u0161njimi izzivi boja proti podnebnim spremembam in krivicam. V \u010dasu, ko so dezinformacije in propaganda prisotne kot \u0161e nikoli prej, predstavlja simbol upora, zahtevo po resnici v dru\u017ebi, ki ji je pogosto ljub\u0161a udobnost la\u017ei. Premiera bo 28. februarja<\/strong> 2026 na Velikem odru.<\/p>\n

Komarji<\/em> Lucy Kirkwood <\/strong>v re\u017eiji Ma\u0161e Pelko<\/strong>
\nLucy Kirkwood se uvr\u0161\u010da v sam vrh sodobne svetovne dramatike. V igri Komarji <\/em>izpostavi intrigantno boji\u0161\u010de med skrajnimi protipoli \u010dlove\u0161kih usod in resnic. V sredi\u0161\u010du dogajanja sta sestri Alice in Jenny. Alice je vrhunska znanstvenica na pragu zgodovinskega odkritja in svojemu delu posve\u010da ves svoj \u010das, energijo in talent. Jenny je obremenjena z izgubo, skrbjo za dementno mater in neskon\u010dnim nizom teorij zarote. Tej dinamiki se pridru\u017eujejo \u0161e \u010dlani njune dru\u017eine in sopotniki, vsak od njih poudarjeno nemo\u010den, a s kr\u010devito slo po \u017eivljenju. Tako Jenny kot Alice sta na simbolni ravni metafora za svet, v katerem \u017eivimo. Svet (v svoj prav) prepri\u010danih posameznikov, ki ne zmorejo prisluhniti. Premiera bo 18. aprila 2026<\/strong> na Velikem odru.<\/p>\n

Prva beseda je mama<\/em> Tja\u0161e Mislej <\/strong>in Vranica<\/em> Pie Vatovec Dirnbek <\/strong>v re\u017eiji Brine Klampfer Mer\u010dnik<\/strong>
\nKot otvoritev sezone v Mali Drami bomo uprizorili igri dveh slovenskih avtoric, ki sta bili nagrajeni na nate\u010daju SNG Drama Ljubljana za najbolj\u0161e dramsko besedilo. Drami vsaka na svoj na\u010din odpirata pot razmisleku o partnerskih razmerjih, o dru\u017einskih odnosih in zlasti o materinstvu ter raznolikosti vlog, v katerih se znajde sodobna \u017eenska. Prva beseda<\/em> je mama <\/em>Tja\u0161e Mislej s trpkim humorjem razpira \u0161tevilne vrzeli materinstva, ki so dale\u010d od idealov sodobne emancipirane dru\u017ebe, Vranica <\/em>Pie Vatovec Dirnbek pa vzpostavlja pretresljivo generacijsko pripoved o te\u017eavnem prebolevanju smrti otroka. Iz mno\u0161tva razli\u010dnih zgodb bomo naslavljali temo, o kateri se do sedaj ni pogosto izrekalo. Kako danes misliti mame in materinstvo? Premiera bo 10. septembra 2025<\/strong> v Mali Drami.<\/p>\n

Voranc<\/em> Daneta Zajca<\/strong> v re\u017eiji \u017dive Bizovi\u010dar<\/strong>
\nZaj\u010dev Voranc <\/em>je poeti\u010dna drama, ki preigrava arhetipe slovenske va\u0161ke skupnosti \u2013 mol\u010de\u010da, delavna mati, trmasti, zapiti o\u010de ter uporni\u0161ki sin, ki se \u017eeli izviti iz prime\u017ea tradicionalnega \u017eivljenja star\u0161ev. Osrednji konflikt je ravno v razmerju med o\u010detom in sinom. Razpadajo\u010da kmetija ter naporno, monotono delo mladega Jerneja ne privla\u010dita \u2013 mika ga dolina, svet novih mo\u017enosti in dogodiv\u0161\u010din, zato odide od doma in se pridru\u017ei partizanom. Njegovi star\u0161i pa ostanejo sami, obdani z glasovi prednikov in drugih pokojnikov, s te\u017eo tegob in prekletstev, ki odmevajo med stenami hi\u0161e. Tipi\u010dno zaj\u010devsko je neimenovani lik v drami neukrotljiva in svojeglava narava \u2013 nema opazovalka \u010dlove\u0161kih usod. Premiera bo 23. januarja 2026<\/strong> v Mali Drami.<\/p>\n

Eureka Jonathana Spectorja<\/em> <\/strong>v re\u017eiji Petra Petkov\u0161ka<\/strong>
\nV igri Jonathana Spectorja Eureka <\/em>smo pri\u010da sestankom sveta star\u0161ev na kalifornijski zasebni \u0161oli. Prisotni izvajajo vratolomne jezikovne akrobacije, da bi v skladu s politiko \u0161ole v vsakem trenutku ohranili politi\u010dno korektnost in skrajno vklju\u010devalnost, vendar pa se izkazuje, da pretirana tolerantnost o\u010ditno maskira dejansko nestrpnost. Pred nami se v premi\u0161ljeni komedijski pisavi bojujeta obe plati tako imenovane woke <\/em>ideologije: resno mi\u0161ljena aplikacija strpnosti in odprtosti in hkrati nekriti\u010dna in pretirana uporaba, ki vodi v vsebinsko izpraznjenost in absurd. \u010ceprav je Eureka <\/em>v veliki meri komedija, pa na podlagi trenutnih politi\u010dnih sprememb izpade tudi kot grenka \u017ealostinka za poskusom tolerance, ki se prepogosto ne zna izogniti \u017eaganju lastne veje. Premiera bo 20. marca 2026<\/strong> v Mali Drami.<\/p>\n

Tudi v prihodnji sezoni se bo na obeh odrih nadaljeval Abonma Plus s pogovori z ustvarjalci po vsaki abonmajski predstavi. Osrednji gledali\u0161ki program bo tudi v novi sezoni dopolnjeval \u017ee dobro ute\u010den cikel predavanj in pogovorov Slogi in Drama<\/strong> v sodelovanju s Slovenskim gledali\u0161kim in\u0161titutom. Po enoletnem premoru se vra\u010da program Ars in Drama<\/strong>, ki bo v tesnem sodelovanju s Programom Ars, tretjim programom Radia Slovenija, ponudil 6 vrhunskih koncertnih do\u017eivetij na Velikem odru.<\/p>\n

Nova sezona prina\u0161a \u0161est koncertov Ars in Drama<\/strong>
\nPo enoletnem premoru se s sezono 2025\/26 v Dramo vra\u010da uspe\u0161ni projekt Ars in Drama, ki povezuje RTV Slovenija in SNG Drama Ljubljana. V sezonah 2022\/23 in 2023\/24 smo izvedli osem razprodanih koncertov, zdaj pa se zgodba nadaljuje na novi, za\u010dasni lokaciji Litostrojska 56, ki se lahko pohvali s prijetno dvorano z odli\u010dno akustiko. Tako bo Veliki oder Drame v Litostroju po novem tudi prizori\u0161\u010de prvovrstnih glasbenih prireditev, ki jih bomo ponovno pripravljali v tesni povezavi z Radiem Slovenija, Program Ars. V sezoni 2025\/26 vam bomo tako ponudili \u0161est nedeljskih (razen prvega, ki bo v sredo) ve\u010derov vrhunskega jazza, \u0161ansonov in glasbe, ki je tako ali druga\u010de povezana z gledali\u0161\u010dem.<\/p>\n

1. oktobra 2025: JAZZ GALA 80 & 50 \u2013 Thomas Gansch & Big Band RTV Slovenija<\/strong>
\nVodilni avstrijski trobenta\u010d, vodja zasedbe Mnozil Brass, polni koncertne dvorane po vsem svetu. Abrahama bo praznoval z Big Bandom RTV Slovenija, ki letos prav tako praznuje okrogli jubilej \u2013 80 let delovanja.<\/p>\n

19. oktobra 2025: MARKO HATLAK BAND & Nu\u0161ka Dra\u0161\u010dek<\/strong>
\nSlovenski velemojster harmonike zdru\u017euje klasi\u010dno glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo pripravlja nov program.<\/p>\n

14. decembra 2025: NAKANA \u2013 Gost: Toma\u017e Hostnik<\/strong>
\nSkladateljica, pevka in violinistka Ana Mezgec je telo in du\u0161a samosvoje, originalne zasedbe, ki bo predstavila novo plo\u0161\u010do Gozd not. \u0160anson, etno, jazz in folk za zahtevne!<\/p>\n

15. februarja 2026: NINA STRNAD & Big Band RTV Slovenija<\/strong>
\n\u017dametni glas, perfekcija, umetni\u0161ka dovr\u0161enost, izvirnost in neposrednost podajanja uvr\u0161\u010da Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra se bomo prepustili prazni\u010dnemu koncertu za zaljubljene v \u2013 jazz!<\/p>\n

8. marca 2026: UR\u0160KA CENTA & Big Band RTV Slovenija \u2013 Flamenco Project<\/strong>
\nGostje: Guillermo McGill, Jo\u0161t Lampret, Sentido Project, Domen Novak
\nVrhunska plesalka in glasbenica Ur\u0161ka Centa predstavlja edinstven projekt, ki zdru\u017euje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo ume\u0161\u010da v \u0161ir\u0161i zvo\u010dni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogo\u010dno umetni\u0161ko do\u017eivetje.<\/p>\n

17. maja 2026: BOSSA DE NOVO z godalnim orkestrom<\/strong>
\nGosta: Nina Strnad (vokal) in Primo\u017e Fleischman (saksofoni, flavta)
\nKo zdru\u017eijo mo\u010di legende slovenske bossa nove, prva dama slovenskega vokalnega jazza in presti\u017eni Simfoni\u010dni orkester RTV Slovenija, vemo, da nas \u010daka romanti\u010dno zasanjan, hkrati pa strastno intenziven ve\u010der glasbe in poezije. Nov projekt kultne zasedbe z vrhunskima gostoma.<\/p>\n

\n

Kako do Drame na Litostrojski 56<\/strong><\/p>\n

Z MESTNIM AVTOBUSOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0\u00a0Na postajali\u0161\u010du I.C. \u0160i\u0161ka<\/strong>\u00a0ustavlja avtobus \u0161t. 18.<\/strong> Na kon\u010dnem postajali\u0161\u010du Litostroj\u00a0<\/strong>ustavljata avtobusa \u0161t. 3 in 3B<\/strong>.<\/p>\n

Vsak ve\u010der, ko so na sporedu predstave, liniji 3 in 3B (z napisom Drama Litostroj<\/em>) iz sredi\u0161\u010da mesta podalj\u0161ata vo\u017enjo do postajali\u0161\u010da Svet metra\u017ee<\/strong>, ki je 20 m pred vhodom v Dramo.<\/p>\n

S KOLESOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0<\/strong>Pri vhodu v Malo Dramo\u00a0je\u00a0stojalo\u00a0za parkiranje koles.<\/p>\n

Z AVTOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0Brezpla\u010dno parkiranje ob Drami in na ozna\u010denih mestih ob okoli\u0161kih stavbah.\u00a0Ob stavbi\u00a0so tudi parkiri\u0161\u010da\u00a0Avant2Go\u00a0<\/strong>z elektri\u010dnimi polnilnicami.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n