{"id":58321,"date":"2025-04-16T11:31:05","date_gmt":"2025-04-16T09:31:05","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=58321"},"modified":"2025-04-16T11:31:05","modified_gmt":"2025-04-16T09:31:05","slug":"zdravnica-roberta-icka-zaokrozuje-sezono-2024-25-v-sng-drama-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=58321","title":{"rendered":"‘Zdravnica’ Roberta Icka zaokro\u017euje sezono 2024\/25 v SNG Drama Ljubljana"},"content":{"rendered":"

Sezono 2024\/25 v SNG Drama Ljubljana bo zaokro\u017eila prva slovenska uprizoritev drame ‘Zdravnica’ Roberta Icka v re\u017eiji Martina Ku\u0161eja<\/strong><\/p>\n

V igri Zdravnica<\/em> je mednarodno priznani in ve\u010dkrat nagrajeni britanski dramatik in gledali\u0161ki re\u017eiser Robert Icke medicinsko etiko postavil nasproti verskim in drugim nazorskim prepri\u010danjem, populizmu in toksi\u010dnosti javnega mnenja. Re\u017eiser prve slovenske uprizoritve Martin Ku\u0161ej se z Zdravnico<\/em> vra\u010da v slovenski gledali\u0161ki prostor po skoraj dveh desetletjih, ko je re\u017eiral v najpomembnej\u0161ih dramskih in opernih gledali\u0161\u010dih nem\u0161ko govore\u010dega prostora, nazadnje pa vodil Burgtheater na Dunaju.<\/p>\n

Premiera bo v \u010detrtek, 17. aprila 2025., ob 20.00 na Velikem odru Drame. Prve ponovitve bodo na sporedu 18., 19., 22. in 25. aprila ob 19.30, 24. aprila ob 17.00 ter 5. maja ob 19.30. Predstavi, je na sporedu 10. maja ob 19.00, bo v okviru abonmaja Plus sledil pogovor z ustvarjalci uprizoritve.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong> – Foto Peter Uhan\/SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

Skoraj dvajset let je tega, kar je Martin Ku\u0161ej<\/strong> nazadnje delal v slovenskem gledali\u0161\u010du, kjer je pred skoraj \u0161tirimi desetletji (v Drami) tudi za\u010del svojo profesionalno kariero gledali\u0161kega re\u017eiserja. Prvi\u010d je v ljubljanski Drami re\u017eiral von Horv\u00e1thovo\u00a0Vera ljubezen upanje<\/em>\u00a0(1989\/90). Re\u017eiral je tudi v EG Glej, M\u00fcllerjev triptih\u00a0Opusto\u0161ena obala, Medeja kot material, Pokrajina z Argonavti<\/em>\u00a0(1987\/88) in Fragment o Kleistu<\/em> Stefana Sch\u00fctza (1988\/89), v Slovenskem mladinskem gledali\u0161\u010du pa\u00a0Pohuj\u0161anje po Cankarju<\/em>\u00a0(1991\/92). Nazadnje je v na\u0161em prostoru re\u017eiral v sezoni 2006\/7 Labichev \u0160parov\u010dek<\/em> (Veliki oder SNG Drama Ljubljana). Martin Ku\u0161ej, gledali\u0161ki in operni re\u017eiser, se je rodil leta 1961 na avstrijskem Koro\u0161kem v dru\u017eini slovenskega rodu. Najprej je \u0161tudiral germanistiko in \u0161port na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, nato re\u017eijo na tamkaj\u0161nji Visoki \u0161oli za glasbo in uprizoritvene umetnosti. Kot asistent re\u017eije se je v osemdesetih letih kalil v Gradcu in Ljubljani, kamor je pri\u0161el tudi z namenom, da se bo nau\u010dil slovensko. Leta 1990 je skupaj s scenografom Martinom Zehetgruberjem ustanovil skupino\u00a0My friend Martin<\/em>. V devetdesetih letih se je uveljavil kot eden najbolj prodornih in izvirnih avstrijskih gledali\u0161\u010dnikov in re\u017eiral v najuglednej\u0161ih evropskih dramskih in opernih gledali\u0161\u010dih. Med letoma 1993 in 2000 je bil hi\u0161ni direktor Staatstheatra Stuttgart, od leta 2004 do 2006 vr\u0161ilec dol\u017enosti direktorja festivala v Salzburgu, med \u00a0letoma 2011 in 2019 je bil direktor m\u00fcnchenskega Residenztheatra, v letih med 2019 in 2024 pa je vodil osrednjo avstrijsko gledali\u0161ko hi\u0161o, dunajski Burgtheater. Poleg tega je re\u017eiral tudi v gledali\u0161\u010dih Deutsches Theater Berlin, Volksb\u00fchne Berlin, Deutsches Schauspielhaus in Thalia Theater v Hamburgu, Kammerspiele v M\u00fcnchenu in v Teatro Stabile v Torinu.\u00a0Kot operni re\u017eiser je delal v opernih hi\u0161ah v Z\u00fcrichu, Amsterdamu, Londonu (Covent Garden), Parizu (Bastille), Madridu, Neaplju, Bologni, v Berlinski dr\u017eavni operi in ve\u010dkrat na Salzbur\u0161kem festivalu ter v Theater an der Wien. Od 2013 je profesor re\u017eije na seminarju Maxa Reinhardta na Dunaju. Ku\u0161ej je prejemnik vrste avstrijskih in nem\u0161kih nagrad. Ve\u010d njegovih uprizoritev je bilo povabljenih na presti\u017eni berlinski Theatertreffen. Leta 1993 je prejel nagrado Kurt Huebner za re\u017eijo Nem\u0161ke akademije za uprizoritvene umetnosti, leta 1999 nagrado 3sat za inovacije, trikrat dunajsko gledali\u0161ko nagrado Nestroy, leta 2012 pa nem\u0161ko gledali\u0161ko nagrado der Faust. Ku\u0161ejeva vizija ob prevzemu vodenja Burgtheatra je bila ustvariti in gojiti gledali\u0161\u010de, ki ne bo \u00bbnacionalno\u00ab, ampak svetovno, odprto, ve\u010djezi\u010dno, ve\u010dkulturno, vklju\u010dujo\u010de. Letos je v sloven\u0161\u010dini iz\u0161la njegova knjiga\u00a0Za mano belina<\/em>\u00a0(Hinter mir wei\u00df,<\/em>\u00a02022) v prevodu Tine Mahkota in sodelovanju zalo\u017eb Beletrina in Mont.<\/p>\n

Mednarodno priznani britanski dramatik in gledali\u0161ki in filmski re\u017eiser Robert Icke <\/strong>je za svoje ustvarjanje prejel \u0161tevilna pomembna priznanja, med drugim tri nagrade Laurencea Olivierja \u2013 leta 2016, kot najmlaj\u0161i prejemnik te presti\u017ene nagrade, tudi za najbolj\u0161o re\u017eijo \u2013 in je tudi \u010dlan uglednega Kraljevega literarnega zdru\u017eenje (Royal Society of Literature). V prvi slovenski uprizoritvi Zdravnice <\/em><\/strong>Roberta Icka igrajo \u010dlanice in \u010dlani igralskega ansambla Drame: Nata\u0161a Barbara Gra\u010dner, Timon \u0160turbej, Bojan Emer\u0161i\u010d, Uro\u0161 F\u00fcrst, Sa\u0161a Mihel\u010di\u010d, Sa\u0161a Tabakovi\u0107, Tina Vrbnjak, Marko Mandi\u0107, Ma\u0161a Derganc<\/strong> ter gosta Irena Yebuah Tiran<\/strong> in Ale\u0161 Vali\u010d<\/strong>. V uprizoritvi nastopa tudi Ana Pribo\u0161i\u010d.<\/strong><\/p>\n

Prevajalka drame, ki je objavljena tudi sredici gledali\u0161kega lista uprizoritve, je Tina Mahkota<\/strong>. Avtorsko ekipo pod vodstvom re\u017eiserja Martina Ku\u0161eja<\/strong> sestavljajo dramaturginja Diana Koloini<\/strong>, lektorica Tatjana Stani\u010d<\/strong>, scenografinja Jessica Rockstroh<\/strong>, kostumografinja Ana Savi\u0107 Gecan<\/strong>, skladatelj Aki Traar<\/strong>, asistent re\u017eiserja Herbert St\u00f6ger<\/strong>, asistentka scenografinje Karin Knez<\/strong>, asistentka kostumografinje Ana Janc<\/strong>, oblikovalec svetlobe Stefan Pfeistlinger<\/strong> in oblikovalka maske Julija Gongina<\/strong>.<\/p>\n

Zelo aktualno dramo z naslovom Zdravnica<\/em> je Robert Icke<\/strong> napisal leta 2019. Navdihnila ga je igra Arthurja Schnitzlerja Profesor Bernhardi<\/em> iz leta 1912. Kot je \u017ee v repertoarni napovedi uprizoritve pojasnil Martin Ku\u0161ej, je Icke iskal snov, ki bi bila zanj izziv oziroma bi obravnavala temo, ki vzbuja negotovost in strahove, kadar se o njej govori. \u00bbKmalu mu je postalo jasno, da je taka tema identiteta, a v \u0161ir\u0161em, filozofskem smislu, in ne konstrukt po imenu identitetna politika, o katerem se zdaj tako pogosto razpravlja. Na nobeno od vpra\u0161anj, ki si jih je zastavil med pripravami, ni na\u0161el preprostega ali nedvoumnega odgovora \u2013 in prav to je bilo tisto, kar je iskal. Tako kot je Arthur Schnitzler svojo identiteto ‘zdravnika, Juda, Nemca’ vpisal v igro o Bernhardiju, preigrava Robert Icke razli\u010dne vidike identitete na primeru dramskih oseb, izposojenih iz Bernhardijevega kozmosa, in konstelacij med njimi: ‘Kako definiramo sami sebe? Kaj so na\u0161e \u2018osebne izkaznice\u2019? S katerim delom svoje identitete operiramo v katerem trenutku, kdaj nam to koristi in kdaj \u0161kodi?’ Robert Icke je \u017ee kmalu po za\u010detku pisanja vedel, da bo najbolj\u0161e, \u010de bo glavna dramska oseba \u017eenskega spola, tako da bodo njene najve\u010dje odlike hkrati njene najve\u010dje \u0161ibkosti; zato je postavil v sredi\u0161\u010de svoje predelave doktorico Ruth Wolff, sekularno Judinjo, vodjo ugledne klinike za Alzheimerjevo bolezen. Icke v grobih potezah povzema Schnitzlerjevo zasnovo \u2013 tudi doktorica Wolff prepove katoli\u0161kemu duhovniku dostop do umirajo\u010dega dekleta, tudi ona postane tar\u010da medijske gonje, tudi ona je na koncu ob dober glas in ne sme ve\u010d opravljati poklica. Ni naklju\u010dje, da je Icke umestil dogajanje na kliniko za Alzheimerjevo bolezen in si torej izbral za predmet raziskovanja bolezen, med katero se \u010dlovekova identiteta nepovratno razkraja, dokler popolnoma ne izgine. Tako Schnitzler kot Icke uporabljata bolni\u0161nico z njenim zaprtim sistemom zdravni\u0161tva in pacientov kot vzor\u010dni primer dru\u017ebe, ki jo zaposlujejo ekonomske in zdravni\u0161koeti\u010dne teme, ki ni imuna za osebne interese in rivalstva in v kateri pod navidez vedrim in profesionalnim povr\u0161jem brbotajo veliki konflikti in pretresi. Do izraza prihajajo kompleksne povezave in vpra\u0161anja medicinske etike, ekonomskih pritiskov, identitetnih politik in toksi\u010dnih javnih diskurzov. Enako razslojen je pogled na zna\u010daj doktorice Ruth Wolff, na njeno delovno okolje in njeno zasebnost. V celoti gledano je Zdravnica<\/em> vznemirljiva politi\u010dna in dru\u017ebenokriti\u010dna igra, ki ni po desetletjih od Schnitzlerjevega \u010dasa niti malo manj aktualna in eksplozivna \u2026,\u00ab je re\u017eiser Martin Ku\u0161ej zapisal v repertoarni knji\u017eici sezone 2024\/25.<\/p>\n

\u00bbZaplet je enak kot pri Schnitzlerju: na kliniki umira najstnica, ki je sama in na skrivaj, brez ustrezne strokovne pomo\u010di, neuspe\u0161no naredila abortus. Re\u0161iti je ni ve\u010d mogo\u010de, a zdravnica ji \u017eeli zagotoviti vsaj mirno smrt v la\u017eni veri, da je na varnem. Zato zavrne duhovnika, ki so ga k umirajo\u010di poslali star\u0161i, ne da bi o tem obvestili bolni\u0161nico. Ko deklica umre brez zakramenta, se na protagonistko, ki je ravnala v skladu z etiko svoje stroke, zgrne plaz sovra\u017enosti in obto\u017eb. Gre sicer za zelo ugledno zdravnico z nesporno strokovno avtoriteto in integriteto, ki uspe\u0161no vodi pomemben raziskovalni in\u0161titut \u2013 ukvarjajo se z razvojem zdravila za eno najhuj\u0161ih bolezni na\u0161ega \u010dasa, demenco. A kljub njeni odli\u010dnosti, pravzaprav ravno zaradi nje, je mnogim v korist, da njeno profesionalno odlo\u010ditev spremenijo v \u0161kandal. Tu so seveda njeni kolegi, ki jih skomina njen profesionalni presti\u017e in mika vodstveni polo\u017eaj (opozorilo, da ima najhuj\u0161e sovra\u017enike med sodelavci na in\u0161titutu, ki ga je sama ustanovila, zanemari), pa katoliki in glasovi drugih, kar najbolj razli\u010dnih interesnih skupin, ki v \u2018\u0161kandalu\u2019 najdejo prilo\u017enost za uresni\u010devanje lastnih agend. Hitro je v igri vse, kar danes oblikuje javni prostor: profesionalno rivalstvo, politi\u010dne zveze posameznikov, posredovanje notranjih informacij, pome\u0161ano s potvarjanji, ki v javnosti netijo predsodke, vpliv zagovornikov posebnega pomena verske in\/ali etni\u010dne pripadnosti, nasprotujo\u010de si politike, ki se lomijo na vpra\u0161anju abortusa in svobodne izbire,\u00ab je v \u010dlanku z naslovom Jaz sem zdravnica<\/em><\/strong>, objavljenem v gledali\u0161kem listu, zapisala dramaturginja uprizoritve Diana Koloini<\/strong>.<\/p>\n

\u00bbVznemirljivo je, da se vsa gibanja in vpra\u0161anja v uprizoritvi Zdravnica<\/em> zvedejo na vpliv jezika in prevlado nad njim: ‘Jezik je korak \u0161tevilka ena \u2026’ \u2013 kar je \u0161e kako aktualno tudi za na\u0161o konkretno dru\u017ebeno stvarnost: bolj ko je ideologija agresivna, bolj si prisvaja jezik. Preusmerjanje jezika pa zabri\u0161e\u00a0meje med privatnim in javnim \u2013 kar je jedro jezikovnega pogleda na igro. Zato je govorna podoba Zdravnice<\/em> ume\u0161\u010dena med formalni govor javnih prostorov in intimni govor privatnih situacij. Meja med obema zvrstema je \u2013 kot v dejanskosti \u2013 vedno bolj zabrisana,\u00ab je na novinarski konferenci povedala lektorica uprizoritve Tatjana Stani\u010d<\/strong>.<\/p>\n

Drama Zdravnica<\/em> zastavlja tudi \u00bbvpra\u0161anja, ali zaposliti nekoga zaradi barve ko\u017ee ali pa vztrajati pri kandidatu, ki je bolj kvalificiran. Ob tem se odpirajo tudi vpra\u0161anja hierarhije na delovnem mestu, ljubosumja in intrig med sodelavci ter predvsem vpliva medijev na profesionalne razprave. Drama se mo\u010dno dotika fenomena woke kulture \u2013 sodobnega gibanja za dru\u017ebeno pravi\u010dnost, ki se pogosto osredoto\u010da na vpra\u0161anja rase, spola in mo\u010di. Medtem ko zagovorniki gibanja woke trdijo, da gre za nujen popravek zgodovinske marginalizacije, kritiki opozarjajo, da lahko vodi v pretirano ob\u010dutljivost, javno sramotenje in omejevanje svobode govora. Igra uporablja tehniko preme\u0161anega igranja vlog, kjer igralci ne igrajo likov, ki bi ustrezali njihovemu lastnemu spolu ali rasi. To pomeni, da lahko gledalci \u0161ele skozi dialog ugotovijo, kdo pripada kateri identitetni skupini. S tem Robert Icke opozori na na\u0161o nagnjenost k sodbam na podlagi zunanjega videza in poka\u017ee, kako na\u0161e dojemanje pravi\u010dnosti velikokrat temelji na predsodkih, ne pa na dejstvih. Spor med zdravnico in duhovnikom odpre pandorino skrinjico identitetnih vpra\u0161anj. Ker je zdravnica judinja, ki sicer sebe ne dojema kot verno, se postavi vpra\u0161anje verske netolerance. Ob nara\u0161\u010danju napetosti v drami nekateri Wolffovo obrekujejo kot \u2018brezbo\u017eno\u2019 in jo obto\u017eujejo fanatizma do katoli\u010danov. Toda hkrati se zdravnica soo\u010da z antisemitskimi \u017ealjivkami tistih, ki v njej ne vidijo zdravnice, ampak predvsem judinjo, ki je kr\u0161ila kr\u0161\u010danske vrednote. V drami se razvije ve\u010dplasten konflikt, ker se versko identiteto uporabi kot oro\u017eje v javnih razpravah,\u00ab je je v \u010dlanku z naslovom Medicinska etika v \u010dasu politi\u010dne korektnosti in medijskega lin\u010da<\/em><\/strong>, objavljenem v gledali\u0161kem listu, zapisala mednarodno uveljavljena filozofinja, sociologinja in pravna teoreti\u010darka Dr. Renata Salecl<\/strong>.<\/p>\n

Martin Ku\u0161ej: Konceptualni razmisleki pred za\u010detkom \u0161tudija<\/strong>
\n(Re\u017eiserjev zapis iz gledali\u0161kega lista uprizoritve)<\/strong><\/h3>\n

Zakaj me zanima ZDRAVNICA<\/em>? <\/strong><\/p>\n

Zelo preprosto: v tem liku prepoznavam sebe. Osebo, ki deluje iz popolnega prepri\u010danja in v skladu s svojim svetovnim nazorom; osebo, ki je svetilnik na svojem podro\u010dju in je tudi v hierarhiji svojega poklica dosegla najvi\u0161ji polo\u017eaj. In ki je kljub temu v prvi vrsti ne zanimajo pozicije mo\u010di\u00a0 \u0336\u00a0 razen, v kolikor bi lahko z njimi pridobila dodatne prednosti za svoj poklic, za svoje cilje in za ekipo, ki jo vodi. To je oseba, ki deluje na podlagi izku\u0161enj, pa tudi intuicije in instinkta. Hkrati ostaja \u010dlove\u0161ka, kar pomeni, da se ji dogajajo tudi napake, za katere mora prevzeti odgovornost. V svoji vnemi lahko spregleda groze\u010do izgubo empatije in ji umanjka dolo\u010dena daljnovidnost, kak\u0161ne posledice bi utegnili imeti njena dr\u017ea in dejanja. Ko je enkrat napadena, izgubi sposobnost sklepanja kompromisov in popu\u0161\u010danja: trmasto vztraja pri svoji poziciji in je na koncu izklju\u010dena in s tem tudi osamljena.
\nKot sem rekel, je ta oseba \u00bb\u010dlove\u0161ka\u00ab\u00a0 \u0336\u00a0 vsi poznamo tak\u0161ne parametre neke \u017eivljenjske poti, za katero so vsaj v osnovi zna\u010dilni strpnost, razumevanje, zmo\u017enost v\u017eivljanja in hrepenenje po ljubezni, ki pa jo dramati\u010dni dogodki in zaostrovanje dogajanja v drami seveda izzovejo in postavijo pod vpra\u0161aj.
\n\u00bbNobody is perfect!\u00ab
\nRuth Wolff je ves \u010das prikazana v dveh svetovih, na dveh razli\u010dnih \u017eivljenjskih podro\u010djih: na eni strani imamo medicinski znanstveni in\u0161titut za bolezni demence, ki ga izjemno uspe\u0161no vodi. Kot zdravnica je nesporno velika strokovnjakinja, obenem pa je odgovorna za svoj tim in ustanovo, ki je pod njenim vodstvom postala ena najbolj uglednih v dr\u017eavi.
\nDokler bo njeno delo uspe\u0161no in dokler bo zagotovljeno financiranje sponzorjev in dr\u017eave, njena pot ne bo ogro\u017eena. Zdi se, da je prihodnost jasno za\u010drtana in naravnost \u00bbro\u017enata\u00ab. Seveda pa tak\u0161en in\u0161titut zaznamujejo tudi razli\u010dne druge osebnosti s svojimi individualnimi interesi in zahtevami po mo\u010di.
\nSestava takega \u00bbtima\u00ab je \u00bbraznolika\u00ab\u00a0 \u0336\u00a0 z drugimi besedami, sestavljajo ga ljudje iz razli\u010dnih okolij, z razli\u010dnimi verskimi prepri\u010danji oziroma politi\u010dnimi interesi. To, kar se zdi, da lahko na videz neproblemati\u010dno sobiva v zgoraj omenjenih okoli\u0161\u010dinah skupnega uspeha in za kar so zna\u010dilni strpnost, spo\u0161tovanje in medsebojno razumevanje, lahko v kriznih razmerah hitro postane \u017eari\u0161\u010de spora, ki vodi do uni\u010dujo\u010dih in skrajno nehumanih posledic. Mislim, da je nevarnost te situacije v vsej svoji zastra\u0161ujo\u010di aktualnosti najbolje podana v naslednjih replikah:<\/p>\n

Ruth<\/strong>: Ja. Ob\u010dutek imam, da se marsikaj kon\u010duje. Povojne in\u0161titucije, povojni ideali. Javno dobro, ki je cvetelo v miru. Vse, za kar so se borili. Vse za\u010denja pokati.<\/p>\n

O\u010de<\/strong>: Jezus ni \u017eivel v digitalni dobi.
\nRuth<\/strong>: Danes jih kri\u017eamo druga\u010de.<\/p>\n

Sodobno in srhljivo aktualno je tudi dogajalno prizori\u0161\u010de (setting<\/em>) vseh prostorov v drami in na kliniki, ki se ti\u010dejo problema \u00bbidentitete\u00ab. \u010ce je \u0161lo v Schnitzlerjevem Profesorju Bernhardiju<\/em> v naj\u0161ir\u0161em smislu \u00bble\u00ab za tle\u010di antisemitizem, ki pa je kmalu zatem izbruhnil z vso mo\u010djo, se ta spekter leta 2025 raz\u0161iri na razli\u010dna podro\u010dja, ki so vsako zase dovolj eksplozivna, da pod\u017eigajo dru\u017ebene skupine in strukture drugo proti drugi ter sprevra\u010dajo individualno svobodo, ki zaradi tega postane izklju\u010devalna, nestrpna in v svoji zahtevi po ekskluzivnosti tudi\u00a0 reakcionarna in represivna.
\nMenim, da je to tisto podro\u010dje, na katerem se mora Ruth Wolff uveljaviti in na katerem ji nazadnje tudi spodleti. Razli\u010dne sile, ki stremijo po mo\u010di, nestrpnosti, prevladi in dominaciji, najdejo dovolj oprijemali\u0161\u010d (temelje\u010dih na vpra\u0161anjih vere, porekla, politi\u010dnega prepri\u010danja ali na drugih ideolo\u0161kih podro\u010djih), da se lahko razbohotijo in brezsramno uporabijo vse mo\u017enosti demokracije za svoje namene.
\nPri tem igrajo pomembno vlogo tudi mediji, katerih dru\u017ebena funkcija in objektivnost sta \u017ee zdavnaj postali \u017ertev lova na \u0161kandaloznost, sle po dobi\u010dku in tako imenovanih \u00bbalternativnih dejstev\u00ab. \u00bbKlinika\u00ab in z njo povezana podro\u010dja so torej v drami tisti del Ruthinega \u017eivljenja, s katerim se identificira, ki jo v veliki meri opredeljuje in na katerem tudi propade. V moji uprizoritvi bomo do tega morali zavzeti jasno, zelo kriti\u010dno stali\u0161\u010de\u00a0 \u0336\u00a0 in tako razumem tudi kriti\u010dne nastavke Roberta Icka do razbohotenja diskurza identitetne politike.
\nTega postavi avtor v opozicijo z \u00bbzasebnim\u00ab \u017eivljenjem glavne osebe v drami. Pri tem tematizira \u010dustveni svet Ruth Wolff in poka\u017ee, da so posamezni \u010dlove\u0161ki konflikti, povezani z vpra\u0161anjem porekla, pripadnosti, spolne ali verske usmerjenosti itd., vsekakor upravi\u010deni\u00a0 \u0336\u00a0 ker preprosto obstajajo in ker si seveda \u017eelimo odgovorov na ta vpra\u0161anja in njihove re\u0161itve. Ruth do\u017eivljamo v povezavi z njenim partnerjem\/partnerico Charlie, ki o\u010ditno trpi za demenco in je storil\/a samomor (Ruthino poklicno podro\u010dje delovanja se torej neposredno nadaljuje v njenem zasebnem \u017eivljenju!).
\nOpraviti imamo torej z zelo \u010dustveno situacijo, ki naj bi jo tudi v uprizoritvi obravnavali in prikazali z zelo poeti\u010dnimi\/dramati\u010dnimi podobami. Tragika te dispozicije je v tem, da Ruth izgubi ljubezen\u00a0 \u0336\u00a0 pa tudi naklonjenost in prijateljstvo s Sami, svojo mlado sosedo in skoraj \u00bbnadomestno h\u010derko\u00ab, ki predstavlja drugi steber Ruthinega zasebnega \u017eivljenja. V obeh primerih se dru\u017ebena oziroma javna sfera usodno vrine v Ruthino drugo \u017eivljenje\u00a0 \u0336\u00a0 in uni\u010di njeno spoprijemanje z legitimnimi in povsem individualnimi vpra\u0161anji identitete.
\nRuth se znajde ujeta v spiralo neobvladljivih sil, ki grozijo, da bodo po\u017erle ne le njeno individualno svobodo, temve\u010d tudi dose\u017eke svobode na\u0161e celotne dru\u017ebe po letu 1945. Obupana in nemo\u010dna se Ruth na koncu igre znajde spet na za\u010detku\u00a0 \u0336\u00a0 kar je vseeno \u0161e vedno najbolj\u0161e, kar se nam trenutno lahko zgodi.
\nVeliko huje in nevarnej\u0161e je namre\u010d, da se vzporedno s tak\u0161nim razvojem na obzorju nakazuje gibanje, ki deluje in manipulira ravno s tem kriznim stanjem na\u0161e dru\u017ebe. Gre za krepitev nove desnice, novega fa\u0161izma, in temu v resnici posve\u010damo bistveno premajhno skrb, medtem ko je na\u0161a pozornost \u00bbzamotena\u00ab z \u00bbrazpravami o spolu\u00ab ali s \u00bbpredelovanjem\u00a0 kolonializma\u00ab.
\nNobenega dvoma ni, da so se morali ljudje od nekdaj spopadati s tak\u0161nimi in podobnimi vpra\u0161anji. Pri tem sta imela osrednjo vlogo ravno umetnost in zlasti gledali\u0161\u010de. Dejstvo, da sta trenutno v nevarnosti \u2013 potihem pre\u017eeta s popolnoma napa\u010dno razumljeno in izrojeno \u00bbprebujenostjo (wokeness<\/em>)\u00ab\u00a0 \u0336\u00a0 in da lahko izgubita \u0161e zadnji smisel svoje funkcije in potenciala, je le \u0161e dodaten vic v tej zgodbi.
\n\u010ce ne bomo pazili, bi to utegnil biti tudi zadnji vic. In temu se \u017eelim odlo\u010dno postaviti v bran. Zato bi se rad ukvarjal in obdelal prav to (resda zelo kompleksno in komplicirano) dimenzijo Zdravnice<\/em> in jo prevedel v gledali\u0161ki dogodek, ki nas bo predramil in nam odprl o\u010di. Ljudi lahko nagovorimo le tako, da do\u017eivljajo in prepoznavajo\u00a0 \u0336\u00a0 nikakor pa ne s kodeksi vedenja in pravili samooklicanih varuhov morale.
\n\u00bbKdo?\u00ab\u00a0 \u0336\u00a0 se Ruth Wolff spra\u0161uje na za\u010detku in na koncu predstave! In postavlja s tem pod vpra\u0161aj tudi samo sebe. Tak\u0161no stanje je dobro znano in upravi\u010deno. Mar se ne \u017eelimo vsi vedno znova spra\u0161evati in na novo opredeliti\u00a0 \u0336\u00a0 pri \u010demer pa se ne bi radi odpovedali svoji kompetentnosti in svoji eksistenci. In prav na robu tega prepada stoji glavni lik drame \u017ee od samega za\u010detka.<\/p>\n

Re\u017eiser Martin Ku\u0161ej o zasedbi igralk in igralcev v Zdravnici<\/strong><\/h3>\n

Zasedba igralcev in igralk za na\u0161o novo uprizoritev, pa tudi opis dramatis personae v angle\u0161kem izvirniku, sta pre\u017eeta z zelo pomembno in zapleteno problematiko. Ta je \u0161e toliko bolj zapletena, ker smo v popolnoma druga\u010dnem jeziku in kulturi, v druga\u010dni dru\u017ebi z razlikujo\u010do se zgodovino\u00a0 \u0336\u00a0 v Sloveniji.
\nZdravnica<\/em> posku\u0161a prikazati sodobno dru\u017ebo, ki je (vsaj v velemestih) nedvomno sestavljena iz razmeroma raznolikih in kompleksnih komponent in biografij. V primerjavi z Dunajem leta 1912 Arthurja Schnitzlerja se je ta dru\u017eba korenito spremenila. V Profesorju Bernhardiju<\/em>, ki je predloga za Zdravnico<\/em>, prihaja do konfliktov med osebami judovske vere in njihovimi antisemitskimi antagonisti. Ali ti Judje prakticirajo judaizem ali ne, ne igra posebne vloge; medtem ko nasprotno skupino sestavljajo nem\u0161ki nacionalisti, katoliki, protofa\u0161isti in konservativni nacionalisti. Morda obstajajo med njimi tudi liberalnosocialisti\u010dne in monarhisti\u010dne sile, ki pa niso zelo pomembne; tudi \u017eensk v Schnitzlerjevi igri tako reko\u010d ni.
\nIn tu Robert Icke naredi prvi in najbolj markanten rez, saj za naslovno in glavno junakinjo svoje verzije nedvoumno izbere \u017eensko. In to je dobro. Kljub temu pa vsi drugi zdravniki v njegovi zasedbi ostajajo mo\u0161ki, \u010deprav z razli\u010dnimi barvami ko\u017ee. \u017denski liki so do neke mere opisani glede na svoje funkcije.
\nZdaj pa avtor naredi odlo\u010dilni korak in zapi\u0161e, naj glavnega antagonista zdravnice Ruth Wolff, to je \u010drnskega katoli\u0161kega duhovnika (O\u010deta), igra belopolti igralec. A to \u0161e ni vse: ta igralec naj igra tudi biolo\u0161kega o\u010deta umrle pacientke. In ne le to, osrednji dogodek drame nedvoumno omenja barvo duhovnikove ko\u017ee; zato od te zahteve ni mogo\u010de odstopiti ne v besedilu niti v zasedbi!
\nCelotno konstelacijo \u0161e dodatno zaplete, ko nas avtor ponovno izzove \u0161e z enim navodilom\u00a0 \u0336\u00a0 in sicer, da zasedba nikakor ne sme biti \u00bbsamo bela\u00ab. To je popolnoma smiselno (\u0161e posebej na primer v Londonu), a v dr\u017eavi, kot je Slovenija, je to precej te\u017eavna naloga. \u0160e ve\u010d, natanko na tistem mestu, kjer bi bil \u010drnski igralec popolnoma smiseln, ga ne sme igrati \u010drnec (lik O\/o\u010deta)!
\nUpo\u0161tevaje konkretno situacijo v Sloveniji\/Ljubljani, kjer temnopolti, transspolni igralci in igralke ali pa igralci in igralke azijskega porekla niso zelo \u0161tevil\u010dni, se zdi ustrezna uresni\u010ditev teh zahtev izjemno te\u017eka. Na\u0161o igralsko zasedbo je bilo treba torej prilagoditi mo\u017enostim na\u0161ega gledali\u0161\u010da\u00a0 \u0336\u00a0 in zelo sem zadovoljen z re\u0161itvijo, ki smo jo na\u0161li.
\nSloven\u0161\u010dina ima v nasprotju z angle\u0161\u010dino ali nem\u0161\u010dino \u0161e eno pomembno lastnost, ki bi lahko bila za nas izjemna prednost: spol osebe se neposredno odra\u017ea v jeziku! \u00bbProtizasedba po spolu\u00ab tudi zato na odru takoj deluje iritantno\u00a0 \u0336\u00a0 kar pa v tem primeru vidim kot nekaj pozitivnega.
\nVelja se tudi vpra\u0161ati, ali ima lahko debata o identitetni politiki, ki se ravno v anglosaksonskem svetu tako zelo burno odvija, podoben pomen tudi za slovensko ob\u010dinstvo.
\nNajpomembnej\u0161e vpra\u0161anje pa se mi nasploh zdi, kak\u0161no je stali\u0161\u010de, ki ga v tej debati zastopa avtor\u00a0 \u0336\u00a0 in posledi\u010dno, kak\u0161no stali\u0161\u010de zavzemamo mi\u00a0 \u0336\u00a0 oziroma jaz kot re\u017eiser? Po eni strani Robert Icke s svojo igralsko protizasedbo nesporno signalizira zanimanje za to razpravo, po drugi strani pa je jasno, da se glavni lik, Ruth Wolff, soo\u010da s stali\u0161\u010di in mnenji, ki mejijo na sme\u0161na, \u0161e posebej proti koncu predstave v televizijski debatni oddaji, ki pa vendar zape\u010dati popolno izolacijo in izklju\u010denost zdravnice iz celotnega dogajanja. Tu gre torej za umetni\u0161ko\/umetno \u00bbformo\u00ab (za distanco do preve\u010d razvidnega realizma) na eni strani in jasno razmejitev od vseh tovrstnih reakcionarnih in izklju\u010dujo\u010dih stali\u0161\u010d, ki se danes mno\u017ei\u010dno odra\u017eajo v kulturi brisanja (cancel-culture<\/em>), politi\u010dni korektnosti, gibanju jaz-tudi (me-too<\/em>) in prebujenosti (wokeness<\/em>) na drugi strani.
\nMoje stali\u0161\u010de je v tem primeru neizpodbitno jasno\u00a0\u00a0\u0336 in ga je mogo\u010de tehtno podkrepiti z naslednjimi citati iz Zdravnice:<\/em><\/p>\n

Ruth:<\/strong> \u010ce \u010desa, pa ne prena\u0161am tega neskon\u010dnega deljenja ljudi na plemena in manj\u0161a plemena manj\u0161ih plemen. Razkosajte \u010dlove\u0161tvo dovoljkrat na pol, pa nazadnje ne bo ve\u010d obstajalo.<\/p>\n

Copley:<\/strong> Ne morete ljudi enostavno kar popredal\u010dkati. In res ni brez razloga, da na tem svetu ni nikogar, niti ene same osebe, ki se ne bi s svojo mnogobarvnostjo in ve\u010dplastno kompleksnostjo <\/em>upiral temu enodimenzionalnemu sranju. In dajmo se spomniti, nazadnje, ko smo svet razkosali na identitetne skupine, kam nas je to pripeljalo\u00a0 \u0336\u00a0 do tetova\u017e na podlahteh \u2013 in jaz kot \u017eid to lahko na glas povem.<\/p>\n

Ruth:<\/strong> Woke perspektiva\u00a0 \u0336\u00a0 ‘prebujenska’ perspektiva\u00a0 \u0336\u00a0 ta izraz, no, res ti gre lahko samo \u0161e na jok\u00a0 \u0336<\/em>\u00a0 woke<\/em> pomeni ‘biti prebujen’\u00a0 \u0336\u00a0 iz \u010desa pa? iz spanca<\/em>?\u00a0 \u0336\u00a0 to zveni tako, kot da si \u010dlan neke sekte, \/ to je jezik duhovnega spreobrnjenja\u00a0 \u0336\u00a0 v resnici je pa to samo en pogled<\/em>, in lahko je to va\u0161 pogled, ni pa sam po sebi bolj\u0161i<\/em> od kateregakoli drugega pogleda\u00a0 \u0336\u00a0 pogledi drugih niso spe\u010di<\/em>\u00a0\u00a0 \u0336<\/p>\n

To<\/u> so zame najbolj pomembne informacije v drami in njen conclusio\u00a0 \u0336\u00a0 tako vsaj bi jo \u017eelel sam razre\u0161iti. Toda v teh replikah sta tudi obup in konec \u00bbzdravnice\u00ab Ruth Wolff. In v isti sapi me tak razvoj dogodkov na neki na\u010din tudi pla\u0161i\u00a0 \u0336\u00a0 podobno sem se po\u010dutil, ko sem pred kratkim ponovno prebral Profesorja Bernhardija<\/em>. \u017dal se okoli\u0161\u010dine niso ni\u010d spremenile\u00a0 \u0336\u00a0 in to je zastra\u0161ujo\u010de in zaskrbljujo\u010de! Zato bi nam morale biti posledice dru\u017ebenopoliti\u010dnih \u00bbrazmer\u00ab iz dvajsetih in tridesetih let prej\u0161njega stoletja nenehno in jasno pred o\u010dmi kot bridko opozorilo in svarilo!
\nRavno to je zame najpomembnej\u0161i razlog za uprizarjanje in igranje te drame. V tem segmentu je besedilo neobi\u010dajno mo\u010dno in (iritantno\/)provokativno. Moja verzija bi morala jasno pokazati, kje so moji poudarki in kak\u0161ne bi lahko bile re\u0161itve dramatur\u0161kih izzivov te igre.
\nZelo sem vesel, da sem spoznal umetnico Ireno Yebuah Tiran, vznemirljivo in motivirano osebnost, ki je zdaj kot gostja del na\u0161e ekipe. S tem je re\u0161ena tudi ena od osrednjih idej Roberta Icka\u00a0 \u0336\u00a0 morebiti bi lahko v uprizoritev vklju\u010dili tudi druge etni\u010dne identitete in bi s tem ustvarili prostor za poseben slovenski kontekst (zgodovina nekdanje Jugoslavije). V vsakem primeru bi lahko avtorju to tudi uspe\u0161no argumentiral, in sicer, da pridobimo s tem podlago za razpravo o barvi ko\u017ee in diskriminaciji; pa tudi zato, da bi omogo\u010dil etni\u010dno protizasedbo, kot v primeru duhovnika\/o\u010deta.<\/p>\n

Nazadnje bi rad povedal \u0161e to, kako zelo sem vznemirjen in navdu\u0161en, ko se skupaj lotevamo te uprizoritve. Delati v Sloveniji mi je vedno v \u010dast in veselje. In resni\u010dno mislim, da lahko s to predstavo marsikaj povemo.<\/p>\n

Izid slovenskega prevoda Ku\u0161ejeve knjige Za mano belina<\/strong><\/h3>\n

Martin Ku\u0161ej\u00a0<\/strong>v avtobiografsko-esejisti\u010dni knjigi\u00a0Za mano belina<\/em><\/strong>, ki je iz\u0161la pri dunajski zalo\u017ebi leta 2022, odstira pogled v svoje ustvarjanje in se ukvarja z \u00bb\u017eivljenjem v trenutku\u00ab, ki ni nikjer tako intenzivno kot na odru. V svoji knjigi mednarodni priznani re\u017eiser\u00a0govori o umetnosti osvobajanja od preteklosti, da\u00a0lahko naredimo naslednji korak v prihodnost, o politikah identitete, diktaturi mnenj in kr\u010denju svobode. Ku\u0161ej opisuje \u0161tevilne svoje uprizoritve na evropskih gledali\u0161kih in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj zelo osebni pristop k doseganju \u00bbtrenutka resnice\u00ab, trenutka, ko v gledali\u0161\u010du ugasnejo lu\u010di in se ob\u010dinstvo odpravi na potovanje v neko drugo, \u010darobno resni\u010dnost. Spregovori tudi o svoji identiteti koro\u0161kega Slovenca, ki je ni nikoli zatajil, in svojih za\u010detkih v slovenskem gledali\u0161\u010du v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja.\u00a0Za mano belina<\/em>\u00a0se upira doseganju spoznanj s pogledom, uprtim nazaj. Gledali\u0161\u010de je za Martina Ku\u0161eja \u00bbumetnost trenutka\u00ab, ki mu je preteklost tuja. Njegove zgodbe slu\u017eijo samo kot sredstvo prihoda v Zdaj. Knjigo, ki je marca 2025 iz\u0161la v sodelovanju zalo\u017eb Mont in Beletrina, je prevedla\u00a0Tina Mahkota<\/strong>.<\/p>\n

\n

Kako do Drame na Litostrojski 56<\/strong><\/p>\n

Z MESTNIM AVTOBUSOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0Na postajali\u0161\u010du I.C. \u0160i\u0161ka<\/strong> ustavlja avtobus \u0161t. 18<\/strong>, na kon\u010dnem postajali\u0161\u010du Litostroj<\/strong> pa avtobusa \u0161t. 3 in 3B<\/strong>.<\/p>\n

Med 18.30 in 19.30 liniji 3 in 3B (z napisom Drama Litostroj<\/em>) vsak ve\u010der podalj\u0161ata vo\u017enjo do postajali\u0161\u010da Svet metra\u017ee<\/strong>, ki je 20 m pred vhodom v Dramo.<\/p>\n

Po predstavi:<\/strong> Po zaklju\u010dku predstav vozi do sredi\u0161\u010da mesta poseben mestni avtobus, namenjen samo obiskovalcem Drame (z napisom Drama). Izpred vhoda v Dramo na Ulici Alme Sodnik odpelje ob: 21.45, 22.20, 22.45<\/strong> in 23.15<\/strong> v smer: Ulica Alme Sodnik \u2013 Gori\u0161ka \u2013 Litostrojska \u2013 Celov\u0161ka \u2013 Slovenska \u2013 A\u0161ker\u010deva. Avtobus ustavlja samo za izstop gledalcev, ne sprejema drugih potnikov.<\/p>\n

S KOLESOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0<\/strong>Pri vhodu v Malo Dramo\u00a0je\u00a0stojalo\u00a0za parkiranje koles.<\/p>\n

Z AVTOM<\/a>\u00a0\u2192<\/strong>\u00a0Brezpla\u010dno parkiranje ob Drami in na ozna\u010denih mestih ob okoli\u0161kih stavbah. Ob stavbi\u00a0so tudi parkiri\u0161\u010da Avant2Go <\/strong>z elektri\u010dnimi polnilnicami.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n