{"id":58048,"date":"2025-03-19T08:28:43","date_gmt":"2025-03-19T07:28:43","guid":{"rendered":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=58048"},"modified":"2025-03-19T08:28:43","modified_gmt":"2025-03-19T07:28:43","slug":"osrednji-slovenski-gledaliski-ustanovi-je-povezala-opera-za-tri-grose-bertolta-brechta-in-kurta-weilla","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=58048","title":{"rendered":"Osrednji slovenski gledali\u0161ki ustanovi je povezala ‘Opera za tri gro\u0161e’ Bertolta Brechta in Kurta Weilla"},"content":{"rendered":"

Osrednji slovenski gledali\u0161ki ustanovi je povezala Opera za tri gro\u0161e Bertolta Brechta in Kurta Weilla v re\u017eiji Mateje Kole\u017enik – Prva koprodukcija SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana v re\u017eiji Mateje Kole\u017enik in pod dirigentskim vodstvom Marka Letonje premierno na sporedu 20. marca 2025.<\/strong><\/p>\n

Nastopili bodo\u00a0Janez \u0160kof, Barbara Cerar, Mina \u0160vajger, Jurij Zrnec, Domen Novak, Ur\u0161a Kav\u010di\u010d<\/strong> k. g., Silva \u010cu\u0161in, Nina Vali\u010d, Gregor Bakovi\u0107, Peter Grdadolnik, Martin Megli\u010d, Maks Dakskobler <\/strong>k. g., Miha Ravnikar, Matej Velikonja, Filip \u0160tepec <\/strong>k. g., Vojko Zidar, Sabina Kogov\u0161ek, Eva Jesenovec, Inez Osina Rues, Vi\u0161nja Fi\u010dor, Irenea Nejka \u010cuk<\/strong> in Anja Zemljari\u010d<\/strong> ob spremljavi Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana.<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong><\/p>\n

\u00bbTakega zlitja med obema ansambloma nisem pri\u010dakovala … Takega performativnega korpusa, igralskega in pevskega ansambla, s takim \u017earom, ne poznam.\u00ab<\/strong>
\n(Mateja Kole\u017enik na novinarski konferenci)<\/p>\n

Eno najslovitej\u0161ih odrskih del 20. stoletja Opera za tri gro\u0161e<\/em> Bertolta Brechta<\/strong> in Kurta Weilla<\/strong> je edinstven, skoraj stoletje po nastanku presunljivo pronicljiv in aktualen spoj dramskega in glasbenega gledali\u0161\u010da. Re\u017eiserka Mateja Kole\u017enik<\/strong> in dirigent Marko Letonja<\/strong> sta zasnovala koprodukcijsko uprizoritev v umetni\u0161ki sinergiji igralskega ansambla, opernega zbora in orkestra osrednjih slovenskih nacionalnih gledali\u0161\u010d.<\/p>\n

Avtorski ekipi pod vodstvom re\u017eiserke Mateje Kole\u017enik<\/strong> in dirigenta Marka Letonje<\/strong> sestavljajo: druga dirigentka in asistentka dirigenta Andreja \u0160olar<\/strong>, pisec dodatnih besedil Gregor Fon<\/strong>, dramaturginja Mojca Kranjc<\/strong>, lektor Arko<\/strong>, scenograf in oblikovalec videa Igor Vasiljev<\/strong>, kostumografinja Ana Savi\u0107 Gecan<\/strong>, koreografinja je Magdalena Reiter<\/strong>, oblikovalci\u00a0svetlobe\u00a0Kole\u017enik, Kole\u017enik, Vasiljev<\/strong>, oblikovalec zvoka Luka Berden<\/strong>, asistent re\u017eiserke Matej Prevc<\/strong>, asistentka scenografa Katarina Majcen<\/strong>, asistentka kostumografinje Ana Janc<\/strong>, asistentka koreografinje Jerneja Fekonja<\/strong> in hospitantka Katarina Julija Pipan<\/strong>. Premiera koprodukcije bo v \u010detrtek, 20. marca<\/strong>, ob 19.30 na odru SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bosta koproducenta odigrala tudi vse ponovitve. Prve ponovitve, ki so \u017ee skoraj razprodane, bodo na sporedu 21., 22. in od 24. do 29. marca.\u00a0Naslednji sklop\u00a0ponovitev\u00a0na\u010drtujemo med 10. in 14. junijem. Prodaja junijskih terminov se bo za\u010dela\u00a02. aprila pri blagajni in v spletni prodaji SNG Opera in balet Ljubljana.<\/p>\n

‘Igra z godbo v desetih slikah’ Die Dreigroschenoper<\/em> (1928), ki jo je Bertolt Brecht s Kurtom Weillom avtorsko priredil po prevodu angle\u0161ke baladne opere Bera\u0161ka opera<\/em> Johna Gaya iz 18. stoletja in \u0161tirih balad Fran\u00e7oisa Villona, je v slovenskem gledali\u0161\u010du med leti 1937 in 2017 do\u017eivela deset uprizoritev. V Nem\u010diji je Opera za tri gro\u0161e<\/em> po\u017eela navdu\u0161enje in tudi historiat uprizoritev v Sloveniji so zgradila prese\u017ena igralska imena, ki so danes vpisana v zgodovinski in osebni gledali\u0161ki spomin. Opera za tri gro\u0161e<\/em>, ne glede na estetski u\u010dinek in inovativnost postavitve, vselej preveri uprizoritveno kondicijo svojega gledali\u0161kega okolja in pomeni intriganten, \u017ee koordinacijsko zahteven zalogaj. Pomenljivo, pa nekateri profilirani pisci slovenske gledali\u0161ke kritike o Operi za tri gro\u0161e<\/em> niso pisali, postavitve so jih ob\u0161le \u010dasovno ali se kot kombinacija zabave in dru\u017ebenokriti\u010dne osti niso ujele z njihovimi kriteriji in preferencami. Re\u017eiserjem Bojanu Stupici, Miletu Korunu, Francetu Jamniku, Petru Lotschaku, Janu Skotnickemu, Vinku M\u00f6derndorferju, Matja\u017eu Zupan\u010di\u010du, Tatjani Per\u0161uh in Vitu Tauferju se leta 2025 pridru\u017euje Mateja Kole\u017enik.<\/p>\n

Zgodba o nastanku Opere za tri gro\u0161e<\/em>, ki je bila premierno uprizorjena leta 1928 v Berlinu,\u00a0pri nas pa prvi\u010d v ljubljanski Drami leta\u00a01937, \u00bbje nenavadna in polna nepri\u010dakovanih sre\u010danj, ob katerih se lahko zazdi, da je nastala po naklju\u010dju, a je vendar za\u017eivela kot nujna. Najpomembnej\u0161e je sre\u010danje med skladateljem Weillom, ki se je po modernisti\u010dnih, atonalnih za\u010detkih v \u010dasu sre\u010danja z Brechtom \u017ee odlo\u010dal za socialno ozave\u0161\u010deno umetnost, in dramatikom, ki je malo pred tem ugotovil, da lastne drame zares razume \u0161ele ob branju Marxa. Tu nekje je bil igralec, ki je kupil gledali\u0161\u010de \u2013 dana\u0161nje domovanje Berliner Ensembla \u2013 in iskal noviteto za otvoritev. Ob Brechtu pa Elisabeth Hauptmann, ki je na priporo\u010dilo angle\u0161kih prijateljev prevajala natanko dve stoletji staro Bera\u0161ko opero<\/em> Johna Gaya z glasbo Johanna Christopha Pepuscha, avtenti\u010dno parodijo na baro\u010dno opero. Da je igra, ki postavlja v sredi\u0161\u010de podjetne bera\u010de, zvodnike in policaje, pritegnila Brechta, ni ve\u010d naklju\u010dje. Uporabil jo je kot model za lastno igro o povezanosti lumpenproletariata in zastopnikov dr\u017eave. Saj: ‘Kaj pa je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke!’ Ob tem je uporabil tudi nekaj Villonovih pesmi \u2013 njegova priznana ‘na\u010delna ohlapnost v zadevah intelektualne lastnine’ je pa\u010d legendarna. Tudi Weill se je inspiriral vsepovsod, v glasbi Opere<\/em> so jazz, blues, tango in druga plesna glasba tistega norega \u010dasa weimarske republike. Oba sta pisala hitro \u2013 najslavnej\u0161a pesem, uvodni Moritat o Mackieju No\u017eu<\/em> (ki je pozneje postal jazz standard), je nastala \u0161ele na zahtevo glavnega igralca dve no\u010di pred premiero. To so, z izjemo Brechta, vsi pri\u010dakali z nezaupanjem. In prvi prizori so obetali katastrofo. \u0160ele sredi prvega dejanja, ob Pesmi o kanonih<\/em>, se je razpolo\u017eenje v dvorani obrnilo in premiera se je razvila v enega najve\u010djih uspehov v gledali\u0161\u010du preteklega stoletja. Opero za tri gro\u0161e<\/em> so uprizarjali pogosto in povsod,\u00ab\u00a0 je v repertoarni napovedi Drame za sezono 2024\/25 zapisala dramaturginja Diana Koloini.<\/p>\n

Napovedujemo sklepni premieri sezone 2024\/25<\/strong><\/p>\n

Sezono 2024\/25 bo na Velikem odru Drame sklenila aktualna in eksplozivna dru\u017ebenokriti\u010dna igra Roberta Ickeja Zdravnica<\/em><\/strong>, s katero bomo v Drami ponovno pozdravili re\u017eiserja Martina Ku\u0161eja,<\/strong> nekdanjega direktorja gledali\u0161\u010d Residenztheater v M\u00fcnchnu in Burgtheater na Dunaju. Sezono 2024\/25 v Mali Drami bo aprila 2025 sklenil znameniti Tramvaj Po\u017eelenje<\/em> Tennesseeja Williamsa<\/strong> v re\u017eiji Nine \u0160orak<\/strong>.<\/p>\n

[izvor informacije SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n