{"id":54926,"date":"2024-04-09T11:34:59","date_gmt":"2024-04-09T09:34:59","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=54926"},"modified":"2024-04-09T11:34:59","modified_gmt":"2024-04-09T09:34:59","slug":"te-igre-bo-konec-slovo-od-male-drame-s-krstno-uprizoritvijo-zupanciceve-igre","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=54926","title":{"rendered":"TE IGRE BO KONEC: slovo od Male Drame s krstno uprizoritvijo Zupan\u010di\u010deve igre"},"content":{"rendered":"

S krstno uprizoritvijo igre Matja\u017ea Zupan\u010di\u010da<\/strong> Te igre bo konec<\/em><\/strong> se zaklju\u010duje zgodovinska sezona v Mali Drami. \u010cisto zadnja predstava, ki bo do\u017eivela premiero v tej dvorani, bo najnovej\u0161a igra enega najprodornej\u0161ih sodobnih slovenskih dramatikov, ki je v SNG Drama Ljubljana doslej ustvaril mnogo legendarnih uprizoritev. Z uprizoritvijo besedila, nominiranega za nagrado Slavka Gruma 2023, pa postaja tudi najve\u010dkrat uprizorjeni avtor na odru Male Drame. Z zadnjo premiero, ki bo v petek, 12. aprila<\/strong> 2024.<\/strong>, se tako simbolno kot dejansko poslavljamo od sedanje dvorane Male Drame, saj bo ta po celoviti prenovi povsem druga\u010dna in delovala v drugem delu stavbe.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana<\/a> \u2013 Foto Peter Uhan\/SNGDramaLj<\/p>\n

V \u010drni utopi\u010dni komediji, ki prina\u0161a duhovit in pronicljivi pogled na apokalipti\u010dne \u010dase, v katerih \u017eivimo, igrajo Barbara Cerar, Branko \u0160turbej, Janez \u0160kof, Sa\u0161a Mihel\u010di\u010d, Valter Dragan, Boris Mihalj, Sa\u0161a Tabakovi\u0107<\/strong> in Marijana Brecelj<\/strong> (k. g.). Ustvarjalno ekipo ob avtorju in re\u017eiserju Matja\u017eu Zupan\u010di\u010du sestavljajo \u0161e dramaturginja Darja Dominku\u0161<\/strong>, lektor Arko<\/strong>, scenografinja Janja Korun<\/strong>, kostumografinja Bjanka Ad\u017ei\u0107 Ursulov<\/strong>, oblikovalka giba Sinja O\u017ebolt<\/strong>, glasbeni opremljevalec in oblikovalec zvoka Vanja Novak<\/strong>, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak<\/strong>, oblikovalec videa Luka Kav\u010di\u010d<\/strong> in oblikovalka maske Andrea Schmidt<\/strong>.<\/p>\n

Prve ponovitve bodo na sporedu 13., 16., 20. <\/strong>in 24. aprila 2024. ob 20.00<\/strong>.\u00a0Te igre bo konec <\/em>bo maja\u00a0na sporedu 13., 14., 15., 16., 17. in 18. 5. 2024.\u00a0Predstavi, ki bo na sporedu 16. maja 2024.<\/strong>, bo sledil pogovor z ustvarjalci<\/strong> v okviru abonmaja Mala Drama Plus.<\/p>\n

Zupan\u010di\u010deva igra, ki \u017ee v naslovu napoveduje konec, se dogaja tukaj in zdaj, \u00bbkonec\u00ab, ki grozi, pa je meteor, ki se bli\u017ea Zemlji. Pod vtisom te novice se v bifeju Rajski vrt<\/em> lastnici Mariji \u2013 Menza (Barbara Cerar) in stalnima klientoma, \u010drnogledemu Jakobu Poglajenu (Janez \u0160kof) in nejevernemu Kri\u0161tofu Dolencu (Branko \u0160turbej), drug za drugim pridru\u017eujejo nenavadni liki: Doroteja Teja (Sa\u0161a Mihel\u010di\u010d), gospa srednjih let, ki se je v bife zatekla pred lastnim mo\u017eem; Anos Drei (Valter Dragan), podjetnik, ki prodaja vozovnice za pot v onstranstvo; Strultz \u010cibutkin (Boris Mihalj), uradnik direktorata za reparcelizacije; Psihiater (Sa\u0161a Tabakovi\u0107), ki zbrane obvesti, da je iz zaprtega oddelka u\u0161la morilka, on sam pa da je v strokovni krizi; in zadnja, ki se pridru\u017ei tej \u010duda\u0161ki dru\u0161\u010dini \u2013 Smrt\u00a0(Marijana Brecelj). Po besedah avtorja in re\u017eiserja Zupan\u010di\u010da Te igre ob konec\u00a0<\/em>prina\u0161a junake, ki so kot zaprti v ekonom loncu, ki brbota, piska in grozi, da ga bo vsak \u010das razneslo. \u00bbNjihov odziv je zanimiv: protagonisti si ga sam ti\u0161\u010dijo nad glavo. Zelo te\u017eko je namre\u010d narediti razliko, iti preko sebe in prevzeti odgovornost. Na\u0161 meteor nima samo katastrofi\u010dne komponente, ampak tudi psihoanaliti\u010dno,\u00ab tako Zupan\u010di\u010d.<\/p>\n

\u00bbZupan\u010di\u010d na mikro-modelu povzema na\u0161o situacijo. \u017divimo v apokalipti\u010dnih \u010dasih, vsak dan se nizajo dokazi, da se planetu in ljudem ‘slabo pi\u0161e’, in vendar se vedemo, kot da se ni\u010d ne dogaja oziroma da se bo zgodilo neko\u010d v prihodnosti, ko to ne bo ve\u010d na\u0161a skrb. Konca sveta ne jemljemo resno, ne i\u0161\u010demo re\u0161itev, ne ukrepamo, ni\u010demur se nismo pripravljeni odre\u010di, kot da ne moremo ni\u010desar spremeniti, \u010deprav se stvari vsak dan spreminjajo. In vendar se v Zupan\u010di\u010devem bifeju zgodi premik: \u010de je situacija nevzdr\u017ena in katastrofa neizbe\u017ena, jo je treba sprejeti in poiskati re\u0161itev. Re\u0161itev pa je zelo preprosta in domisli se je prav lastnica bifeja Menza, ki ji ve\u010der ni prizana\u0161al s pretresi in eksisten\u010dnimi gro\u017enjami. \u010ce imamo samo \u0161e malo \u010dasa, potem je skrajni \u010das, da preprosto spremenimo svet: obrnemo razmerja v njem na glavo, za za\u010detek nehamo uni\u010devati, ker uni\u010devanje tako ali tako nima ve\u010d nobenega smisla. Tako otro\u010dje lahko je, da se, prepojeni s cinizmom \u010dasa, sramujemo svoje naivnosti \u017ee ob sami misli na kon\u010danje vojn ali prerazporeditev bogastva. In vendar je prav ta ‘utopi\u010dna iskrica’ (prosto po \u017di\u017eku) edina, ki lahko prinese katarzo, v teatru in v \u017eivljenju. To, kar potrebujemo, je, z Menzinimi besedami, malo optimizma za konec,\u00ab je v \u010dlanku, objavljenem v gledali\u0161kem listu, razmi\u0161ljala dramaturginja uprizoritve Darja Dominku\u0161.<\/p>\n

\n

Jakob: Sveta je \u017ee itak<\/em> konec. Je \u017ee \u0161el \u010dez to\u010dko brez povratka.
\nO \u010dem govorita?
\nKri\u0161tof: Ne pogovarjamo se o tem.
\nGovorimo o \u2026
\nJakob: Led se topi, Zemlja se segreva \u2026
\nKri\u0161tof: Govorimo o meteorju \u2026
\nJakob: Kmalu bo vse pu\u0161\u010dava.
\nAli pa tur\u0161ka savna \u2026
\nKri\u0161tof: To bo enkrat \u2026 potem!
\nJakob: Malo prej ali malo kasneje,
\nv \u010dem je razlika?
\nKri\u0161tof: Govorim o tem, kaj nas \u010daka zdaj!<\/p>\n

\n

Leto\u0161nji repertoar Male Drame je ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel zasnovala kot hommage<\/em> prostoru; Ameri\u0161ki sen<\/em> kot prva predstava Male Drame, zadnja premiera pa drama Matja\u017ea Zupan\u010di\u010da Te igre bo konec<\/em>. Leta 1963 je bilo v Mali Drami uprizorjenih 171 predstav, to je 172 predstava, zadnja v tem prostoru. Najve\u010dkrat uprizarjani avtorji so bili Harold Pinter, Yasmina Reza, Thomas Bernhardt in Matja\u017e Zupan\u010di\u010d s petimi uprizorjenimi besedili. Zupan\u010di\u010d je po \u017darku Petanu tudi re\u017eiser z najve\u010d re\u017eijami v Mali Drami. Svojevrsten poklon temu prostoru, ki je v skoraj \u0161estih desetletjih delovanja postal in\u0161titucija zase, je Zupan\u010di\u010d vpisal v Te igre bo konec; <\/em>igra poteka ob \u0161anku v realnem \u010dasu gledali\u0161ke predstave podobno kot na samem za\u010detku stoletja uprizorjena igra Conorja McPhersona Jez <\/em>v re\u017eiji Mileta Koruna. Znamenita igra je bila na sporedu kar sedemnajst sezon.<\/p>\n

\n

Iz utemeljitve strokovne \u017eirije ob nominaciji za nagrado Slavka Gruma 2023<\/strong>
\nTe igre bo konec<\/em> je groteskna igra o sodobnem \u010dasu in njegovih dilemah, zapisana v prepoznavnem Zupan\u010di\u010devem slogu, ki bralce potegne v dogajanje s prvo repliko enega od junakov sodobnikov: \u00bbTo ni res!\u00ab In res se, ko prebiramo natan\u010dno strukturirano igro, ves \u010das pojavlja v na\u0161ih glavah junakova replika v ve\u010d parafrazah od \u00bbPa saj to ne more biti res\u00ab do \u00bbJa, res je prav tako, kot se zdi, da ne bi smelo biti res\u00ab. Tudi tokrat so Zupan\u010di\u010devi junaki tisti, ki bi jih lahko po nekaterih lastnostih brez te\u017eav razpoznali med nami, po drugi strani pa so \u017ee nekje onkraj. V nekem \u017ee skorajda postkatastrofi\u010dnem \u010dasu, ki se vztrajno napoveduje med igro in spodbuja navezave na groteskno irealne, hkrati pa \u0161e kako realne dogodke pandemijskih zadnjih let in novega tiso\u010dletja, ki je vse od svojih za\u010detkov iz tira.<\/p>\n

Dogajanje je postavljeno v nekoliko strni\u0161evsko kr\u010dmo, ki ni na Barju, ampak je tudi precej metafizi\u010dna, s to\u010dajko, zlove\u0161\u010do ti\u0161ino zunaj in nekaj gosti, naprej stalnih, potem ob\u010dasnih, a usodnih, na koncu tudi s Psihiatrom in Smrtjo. \u010ceprav imajo vsi konkretna in res nekoliko nenavadna, groteskno-sme\u0161na in hkrati malo grozljiva imena, Marija Menza, Kri\u0161tof Dolenc, Anos Drei, Strultz \u010cibutkin, ki nas napeljujejo na razli\u010dne dramske, literarne in filmske reference, so ti liki tudi precej absurdni ali kar absurdisti\u010dni v smislu dobrega starega Daniila Harmsa. In dogajanje, ki je sprva \u010disto obi\u010dajno in skorajda dolgo\u010dasno, se hitro dramatizira in postane negotovo, tako kot prihodnost vseh junakov, ki jim grozi kataklizma, konec sveta v Rajskem vrtu precej nerajske kr\u010dme v (kot se zdi) precej nerajskem mestu. Ko se vse niti dodobra preme\u0161ajo, skupaj z enim od junakov ugotovimo, da nam ni pomo\u010di, v jutranji zarji se kot na starih hrastoveljskih freskah za\u010dne mrtva\u0161ki ples, ki oznani konec igre, hkrati pa za\u010detek razmi\u0161ljanja bralcev in gledalcev, ki morajo sami izumiti konec. Zupan\u010di\u010d se tudi tokrat izka\u017ee kot mojster detajla in gradnje prizorov, vpelje lastno razli\u010dico potujevanja (\u0160klovski) ali potujitvenega efekta (Brecht) ter opozarja, da to, kar beremo ali gledamo, ni ve\u010d zgolj in samo realisti\u010dni dialog s strukturo absolutne drame, temve\u010d neprekinjen proces dekonstrukcije pomenov in pomenjanja.\u00ab<\/p>\n

Strokovna \u017eirija Vesna Jevnikar (predsednica), Toma\u017e Topori\u0161i\u010d in Jakob Ribi\u010d<\/p>\n

\n

O re\u017eiserju Matja\u017eu Zupan\u010di\u010du<\/strong>
\nMatja\u017e Zupan\u010di\u010d (1959) je \u0161tudiral gledali\u0161ko re\u017eijo in dramaturgijo v Ljubljani in Londonu. V za\u010detku osemdesetih je vodil EG Glej, kot re\u017eiser in dramatik je redno prisoten na doma\u010dih in tujih gledali\u0161kih odrih. Osnova Zupan\u010di\u010devega umetni\u0161kega opusa so gledali\u0161ke re\u017eije, ki jih ves \u010das povezuje s pisanjem izvirne dramatike. Je eden izmed najbolj pogosto uprizarjanih slovenskih avtorjev v tujini. Z re\u017eijami lastnih in tujih besedil mu je uspel prodor ne presti\u017ene evropske gledali\u0161ke festivale in odre (Jugoslavija s svetom, Bonnski bienale, Avignon, London Institute of Contemporary Art, Cameri Theater Tel Aviv, Ex Ponto, Sterijno pozorje itd.). Njegov opus obsega nad petdeset re\u017eij. Je tudi avtor dveh romanov (Obiskovalec in Sence v o\u010desu). Njegove drame se v gledali\u0161ki in koncertni obliki uprizarjajo v Sloveniji, Luksemburgu, Franciji, Rusiji, Izraelu, Angliji, na Poljskem, Hrva\u0161kem, v Italiji, BiH \u2026 Za svoje delo je prejel \u0161tevilne nagrade in priznanja, tako v mednarodni kot doma\u010di konkurenci; med drugim je tudi petkratni dobitnik Grumove nagrade za najbolj\u0161e izvirno dramsko besedilo. Je redni profesor gledali\u0161ke re\u017eije na ljubljanski AGRFT.<\/p>\n

\n

Iz gledali\u0161kega lista<\/strong><\/p>\n

Darja Dominku\u0161, Malo optimizma za konec<\/em>\u00a0<\/strong>(odlomek iz \u010dlanka, objavljenega v gledali\u0161kem listu)
\n\u00bbO Ameri\u0161kem snu<\/em>, Albeejevi drami iz leta 1959 lahko re\u010demo, da gre za klasi\u010dno dramo gledali\u0161\u010da absurda, pri \u010demer pa moramo dodati: za ameri\u0161ko razli\u010dico gledali\u0161\u010da absurda. \u010ce je ob svojem pojavu po 2. svetovni vojni pojem absurda obnavljal neko veliko kulturno zgodbo, danes te \u00bbveli\u010dine\u00ab ne prepoznavamo ve\u010d, zagotovo pa se v absurdu \u0161e vedno skriva mo\u017eno razumevanje sodobnosti, pa naj bo to \u0161e tako parcialno, posebno, \u00bbdru\u017einsko\u00ab. Ameri\u0161ki sen<\/em> je nedvomno tudi dru\u017einska drama, z nekaj o\u010ditnimi znaki dru\u017einske dinamike, kakor jih poznamo v ameri\u0161ki dramatiki. Albeejev prispevek v to tradicijo je izviren in ga lahko prepoznamo v premaknjenosti dru\u017einske \u00bblogike\u00ab do meja absurdnega. Pravzaprav govorimo o sodobnem razumevanju, ko absurd (pre)pogosto ena\u010dimo s katastrofo, koncem (sveta), kamor naj bi vodila vsa iracionalnost, ki jo pripisujemo aktualnemu svetu, najsi bo v politi\u010dnem, ekonomskem, ekolo\u0161kem, moralnem, (med)\u010dlove\u0161kem … smislu.\u00ab<\/p>\n

Bla\u017e Gselman, Katere igre bo konec?\u00a0<\/em><\/strong>(odlomek iz \u010dlanka, objavljenega v gledali\u0161kem listu)\u00bbTo ni pripoved o koncu sveta, \u010deprav bi se morda komu lahko tako zdelo na prvo branje. S podnaslovom nas drama opominja, da gre za \u00bbu\u010dni komad\u00ab. Lehrst\u00fcck, kot je svojo avantgardisti\u010dno formalno iznajdbo imenoval Brecht, slu\u017ei vzpostavitvi neidentitetnega razmerja dramskega gradiva s samim seboj. Drama zavzame distanco do svojega lastnega izrekanja in s tem svojemu ob\u010dinstvu prepre\u010duje, da bi jo razumelo v njeni neposredni pojavnosti, torej dobesednosti. Kar je izre\u010deno v komadu Te igre bo konec, je lahko problemati\u010dno, a ravno zato ga je treba postaviti na oder \u2013 dobesedno postaviti na ogled, da bi se o njem lahko izrekali. \u017de sami formalni gradniki dramskega teksta, strukture, ki nam posredujejo pomene, prepre\u010dujejo, da bi ga vzeli pretirano dobesedno, saj pripoved\u00a0 postopoma, a zanesljivo drsi v absurdisti\u010dno situacijo.\u00ab<\/p>\n

MALA DRAMA, SEZONA 2023\/24 I PREMIERA<\/strong> 12. APRIL 2024. ob 20.00<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n