{"id":54708,"date":"2024-03-20T14:44:39","date_gmt":"2024-03-20T13:44:39","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=54708"},"modified":"2024-03-20T14:44:39","modified_gmt":"2024-03-20T13:44:39","slug":"napeta-sodna-drama-nebesje-premierno-na-velikem-odru-sng-drama-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=54708","title":{"rendered":"Napeta sodna drama NEBESJE premierno na Velikem odru SNG Drama Ljubljana"},"content":{"rendered":"

Prva slovenska uprizoritev besedila Nebesje <\/em>Lucy Kirkwood bo predzadnja premiera na histori\u010dnem Velikem odru SNG Drama Ljubljana pred zaklju\u010dkom sezone in selitvijo v za\u010dasne nadomestne prostore na Litostrojski cesti 56. Besedilo, ta trenutek ene najprodornej\u0161ih britanskih dramati\u010dark, v sredi\u0161\u010de postavi poroto dvanajstih \u017eensk, ki morajo pod pritiskom \u010dasa, dru\u017ebe in bli\u017eajo\u010dega se kometa, odlo\u010diti o usodi trinajste.<\/strong><\/p>\n

V uprizoritvi igrajo Maru\u0161a Majer, Nata\u0161a Barbara Gra\u010dner, Sa\u0161a Pav\u010dek, Silva \u010cu\u0161in, Sabina Kogov\u0161ek, Iva Babi\u0107, Vanja Plut, Pia Zemlji\u010d, Nina Ivani\u0161in, Eva Jesenovec, Ma\u0161a Derganc, Zvezdana Mlakar, Mina \u0160vajger<\/strong> (k. g.), Igor Samobor<\/strong> in Nejc Cijan Garlatti<\/strong>. Igro izdelanih karakterjev, z bole\u010do aktualnostjo je v sloven\u0161\u010dino prevedla Tina Mahkota<\/strong>. Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom re\u017eiserja Sebastijana Horvata <\/strong>sestavljajo dramaturg Milan Ram\u0161ak Markovi\u0107<\/strong>, lektor Arko<\/strong>, scenograf Igor Vasiljev<\/strong>, kostumografka Belinda Radulovi\u0107<\/strong>, skladatelj Drago Ivanu\u0161a<\/strong>, oblikovalec svetlobe Aleksandar \u010cavlek<\/strong>, oblikovalka maske Julija Gongina<\/strong> in asistentka scenografa Katarina Majcen<\/strong>.<\/p>\n

Premiera Nebesja<\/em> bo v soboto, 23. marca 2023.<\/strong>, ob 20.00 na Velikem odru SNG Drama Ljubljana. Prve ponovitve bodo na sporedu 25., 26., 27., 28.<\/strong> in 29. marca 2023.<\/strong> ob 19.30.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/a> – Foto Peter Uhan<\/p>\n

Napeta sodna drama s presenetljivim razpletom se dogaja leta 1759 v majhni vasici v pokrajini Suffolk, kjer porota dvanajstih \u017eena odlo\u010da o \u017eivljenju in smrti Sally Poppy (Maru\u0161a Majer), ki je obto\u017eena, da je ob pomo\u010di svojega ljubimca umorila enajstletnega otroka. \u017denska porota mora z demokrati\u010dnim glasovanjem odlo\u010diti o resni\u010dnosti Sallyjine domnevne nose\u010dnosti, ki bi ji lahko prinesla re\u0161itev od \u017ee izre\u010dene smrtne kazni z obe\u0161enjem.\u00a0Re\u017eiser Sebastijan Horvat<\/strong> je v repertoarni napovedi uprizoritve zapisal, da na besedilo lahko gledamo kot na \u00bbneke vrste \u017eenski pendant znamenitega hollywoodskega filma Dvanajst jeznih mo\u017e<\/em>, v katerem se porotniki soo\u010dajo s svojo moralo in vrednotami, te pa so v na\u0161em primeru izrazito zaznamovane z novodobnimi feministi\u010dnimi parametri. Morala in vrednote porotnic so namre\u010d opredeljene z njihovim razrednim polo\u017eajem, ki je brutalno izra\u017een z njihovo telesnostjo: koliko otrok so rodile, kolikokrat so splavile, kaj delajo za pre\u017eivetje in kak\u0161en je njihov odnos do spolnosti (ta morala se neprestano obliva s telesnimi sokovi \u2013 urinom, mlekom in krvjo). Perspektiva se \u0161e dodatno zaostri, ko besedilo presekajo \u00bbhudi\u010deve sanje\u00ab in vstopi vanj kr\u0161\u010danska fascinacija s \u010darovni\u0161tvom, medtem pa nam pogled od \u017eenske telesnosti nenehno odvra\u010da pri\u010dakovanje, da bo zdaj zdaj dogajanje preletel nebesni pojav: komet, ki se nevarno pribli\u017ea zemlji vsakih 74 do 79 let.\u00ab<\/p>\n

Del gledali\u0161ke poti Lucy Kirkwood je tudi rezidenca v Clean Breaku, angle\u0161ki gledali\u0161ki skupini, ki \u017ee od leta 1979 dela z \u017eenskami v zaporu in odpira vpra\u0161anja \u017eenske kriminalitete v povezavi s sodnim sistemom. Z razli\u010dnimi programi odpirajo prese\u010di\u0161\u010da med prostori gledali\u0161\u010da in institucijo zapora, kjer dajejo glas \u017eenskam, ki v razli\u010dnih gledali\u0161kih reprezentacijah govorijo o \u017eivljenju v zaporu \u2013 v povezavi z dru\u017ebo, \u017eivljenjem in pravnim sistemom. Gledali\u0161ka skupina je tukaj jasna: odnos dr\u017eavnega sodnega sistema do \u017eensk je eden ve\u010djih dokazov, da \u0161e zmeraj \u017eivimo v neenakopravni dru\u017ebi, kjer se \u017eenskam sodi po druga\u010dnih standardih.<\/p>\n

Prevajalko\u00a0Tino\u00a0Mahkota <\/strong>je ob prevajanju vznemiril \u017ee naslov drame The Welkin<\/em>, saj gre za besedo, ki je celo maternim govorcem neznana, tuja. Gre za staro angle\u0161ko besedo, ki ozna\u010duje nebo, svod … in kot taka definira razumevanje celotne drame. \u00bbV sredi\u0161\u010du je \u017eensko telo, telesnost, v njem so starej\u0161i izrazi, zgodovinske posebnosti, opisi medicinskih postopkov, babi\u0161tva … a presene\u010da s popolnoma sodobnim jezikom, zato nisem \u017eelela, da zveni kot tekst iz 18. stoletja,\u00ab je proces prevajanja\u00a0opisala\u00a0Mahkota in ob tem v gledali\u0161kem listu uprizoritve pojasnila \u0161e svojevrsten\u00a0izraz besedila\u00a0porota matron, <\/em>poseben institut\u00a0anglosa\u0161kega (preceden\u010dnega) prava. \u00bbTa pravni sistem, ki je bil popolnoma v rokah mo\u0161kih, je od konca 14. stoletja poznal eno samo izjemo: porote, sestavljene iz ‘matron’, tj. \u017eensk, ki so morale biti matere. V civilnih zadevah je porota matron<\/em> ugotavljala, ali je nedavno ovdovela \u017eenska nose\u010da z domnevnim otrokom svojega pokojnega mo\u017ea. Tak\u0161na nose\u010dnost je lahko odlo\u017eila ali prepre\u010dila, da bi premo\u017eenje pokojnega mo\u017ea pre\u0161lo na njegovega o\u010deta ali brata, \u010de umrli ni zapustil mo\u0161kih dedi\u010dev. V kazenskih zadevah pa je obsojena zlo\u010dinka lahko zaprosila za odlog usmrtitve zaradi nose\u010dnosti. Zaprise\u017eena porota dvanajstih matron je bila dol\u017ena opraviti pregled, da bi ugotovila, ali je obsojenka res nose\u010da. Matrone so imele veliko avtoriteto. Njihove odlo\u010ditve so bile dokon\u010dne: \u010de so odlo\u010dile, da je \u017eenska nose\u010da, so jo poslale nazaj v zapor. Kljub pomembnosti njihove vloge je o matronah in o tem, kaj jih je usposabljalo za \u010dlanstvo v poroti, malo znanega. Ali so bile matere? Posebej \u010dislane \u017eene? Babice? Porote matron so bile dokon\u010dno ukinjene \u0161ele leta 1931,\u00ab tako Mahkota.<\/p>\n

Dramaturg Milan Ram\u0161ak Markovi\u0107 <\/strong>v \u010dlanku O osvobajanju<\/em>, objavljenem v gledali\u0161kem listu uprizoritve, poudarja, da se najpomembnej\u0161i lik v Nebesju<\/em>\u00a0veljak John Wax, o\u010de ubite deklice, jasno izri\u0161e \u0161ele po drugem ali tretjem branju. \u00bbZa premislek o tej igri bi zato poleg hibridnega lika \u00bb\u010darovnice\u00ab, ki je poosebljen v \u00bbhudobni \u010darovnici\u00ab Sally in \u00bbdobri\u00ab Lizzy, predlagal \u0161e en hibridni lik, ki ga tvorita dve osebi (bur\u017eujskega) napredka. Prva je \u00bbdobri\u00ab doktor Willis, ki se pojavi \u0161ele na koncu igre kot nosilec nove (razsvetljenske, \u00bbmo\u0161ke\u00ab) znanstvene metode, in druga John Wax, nevidni monstrum, ki ga spoznavamo samo prek njegovih hudodelstev. V igri je \u017eenske sram priznati babici Lizzy, da \u010deprav je to od nekdaj po\u010dela, no\u010dejo ve\u010d, da jim pri porodu pomaga ona. Napo\u010dila je Nova doba, v kateri bo prevzel vlogo \u00bbdobre \u010darovnice\u00ab \u00bbdobri Doktor\u00ab \u2013 ki pozna Medicino, si pred porodom umiva roke in ne trpi za praznoverjem. V njegovi senci (v senci napredka) bo za zmeraj ostal lik monstruma, ki nas tudi danes spominja na resnico,\u00a0ki je z nami vse od rojstva (bur\u017eujske) kulture, v kateri \u017eivimo \u2013 od trenutka, v katerem se dogaja igra Lucy Kirkwood, do danes \u2013, da je videti, kot da se je na\u0161a civilizacija v procesu osvobajanja nevezane akumulacije kapitala (onkraj mej dru\u017ebene trajnostnosti in tiste na podro\u010djih ekologije, genetike, ekonomije itn.) spotoma \u00bbosvobodila\u00ab tudi ideje \u010dloveka,\u00ab razmi\u0161lja\u00a0Ram\u0161ak Markovi\u0107 in na novinarski konferenci\u00a0sklene, da besedilo in uprizoritev govorita o \u010dasu za\u010detka zgodovinskega procesa, kjer smo mi danes na njegovem koncu, na koncu civilizacije, \u010dasa in zgodovine.<\/p>\n

z gledali\u0161kega lista<\/strong><\/p>\n

Nina Dragi\u010devi\u0107:<\/strong>\u00a0Ethel, Sally in tri predsednice<\/em><\/strong> (odlomek)
\nV drami Nebesje<\/em> so protagonistke tako imenovani navadni ljudje. Ni\u010d posebnega. Delajo, rojevajo, rojevajo, delajo, rojevajo med delom in delajo med rojevanjem. Ko beremo besedilo drame, verjetno navijamo za Sally. Naj jo vendar oprostijo, naj se ne zgodi \u0161e en umor \u017eenske, predvsem pa naj ne bodo \u017eenske tiste, ki dajo Sally umoriti. Kajti to bi bilo res \u017ealostno. Ampak to ni mesto za psihologiziranje. Kirkwood uporabi intersekcionalno perspektivo, da poka\u017ee, da je patriarhat uspe\u0161en, ko ga njegovi subjekti internalizirajo; ko torej iz razli\u010dnih vzrokov ne prepoznajo lastne zatiranosti in\/ali odseva sebe v zatiranosti druge. Ko torej \u017eenske postanejo agentke dru\u017ebenega sistema, ki jih uni\u010duje. Ko so pregovorne Ethel. Patriarhalnih mehanizmov, ki delujejo v ta namen, je seveda mnogo \u2013 od sodelovanja z religijskimi institucijami, vzdr\u017eevanja zatiranih skupin (v tem primeru \u017eensk) v ekonomsko slab\u0161em polo\u017eaju in nenehnem delovnem iz\u010drpavanju, ki proizvaja zamere do vseh ostalih, do izobra\u017eevalnih ustanov in drugih ideolo\u0161kih aparatov dr\u017eave, ki navsezgodaj oblikujejo dolo\u010dene posameznike v posameznice, torej subjekte, ki imajo \u017ee s svojim rojstvom predvidene naloge in vloge. Nenazadnje so tu \u0161e represivni aparati dr\u017eave, ki poskrbijo za to, da \u017eenske vedo vnaprej, da njihovi ugovori najverjetneje ne bodo upo\u0161tevani. Vse dela za to, da se \u017eenske ne bi kriti\u010dno ukvarjale s svojim dru\u017ebenim polo\u017eajem. Tudi tako imenovane revije za \u017eenske, ki jih ustvarjajo prav \u017eenske, so v slu\u017ebi patriarhata. \u017denskam ponujajo \u010dlanke, v katerih jim sporo\u010dajo, naj svoje probleme prepoznajo kot izklju\u010dno svoje (in torej ne dru\u017ebene, sistemske), z njimi pa naj se, slede\u010d istemu principu, ukvarjajo same, denimo z duhovnimi terapijami, priro\u010dniki za samopomo\u010d, skuhajo naj si pomirjevalni \u010daj, zazrejo naj se vase in tam prepoznajo eno samo lepoto, ne pa jezo, upravi\u010deno jezo, pravi srd, bes. \u010ce ga \u017ee prepoznajo, naj z njim opravijo potihem. Ali pa na kak\u0161ni Sally. Kajti to\u010dno to se zgodi Sally v Nebesju. Navidez pravi\u010den in dostojen pravdni postopek, v katerem bodo \u017eenske pregledale telo \u017eenske, da bi o njem odlo\u010dale, jih anga\u017eira v uni\u010denje prav telesa in celega \u017eivljenja \u017eenske. Patriarhat totalno funkcionira. Vse zamere, ki bi jih veljalo usmeriti v zgodovinsko dolg patriarhalni sistem, iz katerega se pozneje napaja kapitalisti\u010dni sistem, iz katerega se napaja dana\u0161nji neoliberalni sistem, se razre\u0161i na telesu \u017eenske. Prej ko umorimo \u017eensko, prej bomo na polju pobirale pridelke in ne bomo la\u010dne. Tako preprosto je to.<\/p>\n

Zala Dobov\u0161ek:\u00a0\u00bbHudo \u010dudno, da vemo ve\u010d o poti kometa, ki je tiso\u010de milj stran, kot o delovanju telesa \u017eenske\u00ab <\/em><\/strong>(odlomek)
\nEna od temeljnih kvalitet drame Nebesje <\/em>je pluralnost \u017eenskih likov, ki jih avtorica umesti v dogajanje, v proces sodne obravnave. Avtorica zapi\u0161e, da so \u00bbporotnice lahko kateregakoli etni\u010dnega izvora, bistveno je, da skupina odra\u017ea sodobno sestavo prebivalstva kraja\u00ab, s tem pa razpre temeljno in pomembno nianso razumevanja \u00bbbojev za emancipacijo\u00ab, ki \u0161e danes ni ozave\u0161\u010deno. V drami se na neki to\u010dki jasno poudari tudi dejstvo, da obto\u017eena Sally Poppy pripada revnemu sloju (\u00bbPeg tej punci ne verjame, ker je revna, hkrati pa je zaradi rev\u0161\u010dine prirasla k srcu Helen [\u2026].\u00ab),\u00a0 a seveda je ta \u00bbrev\u0161\u010dina\u00ab razumljena v skladu s \u010dasom dogajanja v drami, z dana\u0161njega vidika so seveda revne vse, od prve do zadnje, saj so scela \u2013 v skladu s svojim kontekstom \u2013 ekonomsko odvisne od mo\u017e in partnerske zaveze; niso lastnice ni\u010desar, ne nepremi\u010dnin ne premi\u010dnin, \u0161e najmanj pa svojega telesa. Dandanes se o problematiki nasilja v dru\u017eini govori dokaj raz\u0161irjeno, od medijev do \u0161ol, a se morda prav zato pogosto pozabi, da je bilo sodobno feministi\u010dno gibanje tista sila, ki je dramati\u010dno razkrila in razodela realnost nasilja v dru\u017eini. Raz\u0161irjena opredelitev nasilja v dru\u017eini namre\u010d vklju\u010duje mo\u0161ko nasilje nad \u017eenskami, istospolno nasilje in nasilje nad otroki. Izraz \u00bbpatriarhalno nasilje\u00ab je uporaben, ker nas v nasprotju z bolj sprejeto besedno zvezo \u00bbnasilje v dru\u017eini\u00ab nenehno opozarja na to, da je nasilje doma povezano s seksizmom in seksisti\u010dnim mi\u0161ljenjem, z mo\u0161ko prevlado.<\/p>\n

Nika \u0160vab:<\/strong>\u00a0Poskus razumevanja \u017eenske kriminalitete <\/em><\/strong>(odlomek)
\nFreud nikakor ni bil edini zagovornik biolo\u0161kega determinizma, je pa prav gotovo najbolj znan. Feministi\u010dne kriminolo\u0161ke perspektive so seveda ovrgle mit histeri\u010dne zavistne brezpenisne osebe, \u017eal pa je to teoretska struja, ki je priznana \u0161ele pribli\u017eno trideset let in so se prej vzpostavljeni in uveljavljeni predsodki o biolo\u0161ki manjvrednostni \u017eensk precej globoko zakoreninili v dru\u017ebo. Obstajajo tudi druge teorije in v\u010dasih tudi zakoni, ki povezujejo kriminaliteto z dolo\u010denimi biolo\u0161kimi stanji, predvsem ravnijo hormonov. V 119. \u010dlenu Kazenskega zakonika Republike Slovenije pi\u0161e o detomoru tole: \u00bbMati, ki vzame \u017eivljenje svojemu otroku med porodom ali takoj po njem, dokler je \u0161e pod njegovim vplivom, se kaznuje z zaporom do treh let.\u00ab Prav tako obstajajo teorije, da na \u017eensko kriminaliteto vpliva obdobje tik pred menstruacijo in tik po njej, saj naj bi bile v tem obdobju \u017eenske bolj razdra\u017eljive, agresivne, impulzivne. To sicer ni nujno neto\u010dno, ampak k razdra\u017eljivosti, agresivnosti in impulzivnosti veliko prispevajo tudi zunanji faktorji, kot so stres, pove\u010dana obremenitev, naporne razmere doma. Zanimivo pa je, da so v osemdesetih letih devetnajstega stoletja v Angliji menstruacijo ali menopavzo v dveh primerih upo\u0161tevali kot olaj\u0161evalno okoli\u0161\u010dino pri izreku sodbe.<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n