{"id":54704,"date":"2024-03-20T13:27:52","date_gmt":"2024-03-20T12:27:52","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=54704"},"modified":"2024-03-20T13:41:19","modified_gmt":"2024-03-20T12:41:19","slug":"albeejeva-groteskna-igra-ameriski-sen-v-reziji-igorja-pisona-premierno-v-mali-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=54704","title":{"rendered":"Albeejeva groteskna igra AMERI\u0160KI SEN v re\u017eiji Igorja Pisona premierno v Mali Drami"},"content":{"rendered":"

Z uprizoritvijo Ameri\u0161ki sen<\/em> ameri\u0161kega dramatika Edwarda Albeeja v re\u017eiji Igorja Pisona, se zgodovinska sezona 2023\/24 pribli\u017euje slavnostnemu zaklju\u010dku. Predzadnja premiera programa Male Drame in \u0161ele druga slovenska uprizoritev te znamenite groteskne igre o navidezni svobodi in zlaganosti kapitalisti\u010dne dru\u017ebe bo v \u010detrtek, 21. marca 2024., ob 20.00.<\/strong><\/p>\n

V uprizoritvi, ki je nastala po prevodu Zdravka Du\u0161e, igrajo Polona Juh, Marko Mandi\u0107, Maja Sever, Petra Govc in Maks Dakskobler (k. g.). Ustvarjalno ekipo ob re\u017eiserju in avtorju izbora glasbe Igorju Pisonu sestavljajo \u0161e dramaturginja Diana Koloini, lektorica Tatjana Stani\u010d, scenografinja in kostumografinja Anneliese Neudecker, oblikovalec svetlobe Dani \u017dor\u017e, oblikovalec maske Toma\u017e Erjavec in asistentka kostumografinje Ana Janc.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografoju ustupila SNG Drama<\/strong><\/a> – Foto Peter Uhan<\/p>\n

Prve ponovitve bodo na sporedu 22., 23., 27., 28. in 29. marca 2024. ob 20.00 v Mali Drami. Predstavi, ki bo na sporedu 27. marca 2024., bo sledil pogovor z ustvarjalci v okviru abonmaja Mala Drama Plus. V aprilu bo Ameri\u0161ki sen<\/em> na sporedu 19., 22., 23. in 24. 4. 2024. ob 20.00.<\/p>\n

\n

BABICA <\/strong>Zakaj pravi\u0161, da bi za denar naredil prakti\u010dno karkoli \u2026 \u010de te ne moti, da sem firb\u010dna?
\nMLADENI\u010c <\/strong>Ne, ne. To sodi k intervjuju. Z veseljem vam povem. Stvar je v tem, da nimam nobenih talentov, razen tega, kar vidite \u2026 svojo osebo; telo; obraz. V vseh drugih ozirih sem okrnjen in moram seveda to \u2026 kompenzirati.<\/p>\n

\n

Albee je Ameri\u0161ki<\/em> sen napisal leta 1961, drama pa je bila v Sloveniji prvi\u010d uprizorjena \u017ee leta 1963 v re\u017eiji \u017darka Petana (na t. i. Komornem odru ljubljanske Drame), le slabi dve leti po ameri\u0161ki krstni uprizoritvi. Tudi Albeejevo najznamenitej\u0161e delo, Kdo se boji Virginie Woolf?<\/em> (1962), je bilo pri nas uprizorjeno z manj kot dveletnim zamikom (v re\u017eiji Mileta Koruna, prav tako v Drami). Albeejeva dela \u2013 poleg \u017ee omenjenih \u0161e Zgodba o \u017eivalskem vrtu, Ob\u010dutljivo ravnovesje, Vrt, Gospa iz Dubuqua, Tri visoke \u017eenske <\/em>in Koza ali kdo je Silvija?<\/em> \u2013 so bila na na\u0161ih profesionalnih odrih uprizorjena \u017ee ve\u010d kot dvajsetkrat. Prva (in vse do danes tudi edina) slovenska uprizoritev Ameri\u0161kega sna je bila sprejeta kot eden izmed vrhuncev doma\u010de gledali\u0161ke sezone 1962\/1963, uspe\u0161na pa je bila tudi v tujini, z odmevnimi gostovanji v Var\u0161avi, Sarajevu in Beogradu. V slovenskem gledali\u0161kem prostoru pa je pomenila tudi vsebinski in strukturni zametek Male Drame, ki je bila v naslednjih \u0161estih desetletjih prizori\u0161\u010de \u0161tevilnih inovativnih uprizoritev besedil, pogosto slovenskih praizvedb tujih in slovenskih besedil. Program Male Drame bo imel samostojno dvorano tudi v okviru nadomestnih prostorov na Litostrojski cesti 56. Uprizoritev v sezoni 2023\/24 je torej svojevrsten poklon ustanoviteljem in tradiciji Male Drame, ki bo po zaklju\u010deni celoviti prenovi SNG Drama Ljubljana delovala v novi in povsem druga\u010dni dvorani, kot jo poznamo danes.<\/p>\n

Edward Albee je igro Ameri\u0161ki sen<\/em> razvijal po koordinatah gledali\u0161\u010da absurda in sam priznal, da se je za marsikateri prizor zgledoval po Ionescu. \u00bbMotrenje sodobne dru\u017ebe z optiko absurda<\/em> me zadnja leta zelo zanima. Prepri\u010dan sem, da lahko na ta na\u010din preizpra\u0161amo samoumevnosti in na\u0161e ustaljene navade \u2013 ki so po ve\u010dini prave razvade. Gledali\u0161\u010da absurda ne vidim kot nosilca nonsensa, ravno nasprotno. Navidezna svoboda kapitalisti\u010dne dru\u017ebe, ki nas omamlja z razko\u0161jem izbir in mo\u017enosti, je sestavljena z umetnimi konstrukti, ki nas prepri\u010dujejo o obstoju enega smisla. Dana\u0161nja dru\u017eba je kompleksna, ni pa komplicirana. \u017dal se v\u010dasih res zdi taka, saj se soo\u010damo z njo zelo povr\u0161insko ali banalno. \u017delimo si nekak\u0161en odmor od vsega, ker je res vsega preve\u010d. V dru\u017ebi pospe\u0161evanja, v kateri se vse odvija vse hitreje, \u0161e vedno ni \u010dasa za marsikaj: predvsem za razmislek. V dru\u017ebi, v kateri smo vsi povezani v prepletu infosfere, je osamljenost dosegla zenit. Odnos do jezika je zabredel v prednajstni\u0161ko obdobje s formulacijami, kot je \u00bboboro\u017eena humanitarna akcija\u00ab \u2013 najpodlej\u0161i oksimoron zadnjega dvajsetletja,\u00ab je v repertoarni napovedi uprizoritve razmi\u0161ljal re\u017eiser Igor Pison<\/strong>.<\/p>\n

Na dana\u0161nji novinarski konferenci je Pison\u00a0na izhodi\u0161\u010de, kako se soo\u010diti z uprizarjanjem klasikov (\u00bbKlasikov ne prebiramo \u2013 kot vemo, oni razbirajo nas\u00ab), odgovoril, da je tokrat izbral druga\u010dno pot od obi\u010dajne. Besedilo ga je nagovorilo z gostoto, kako nagovarja na\u0161 \u010das in sodobnega gledalca. Zaveda se, da njegova generacija dramatiko absurda vidi povsem druga\u010de kot generacije pred njim, zato se je odlo\u010dil za zelo konkretno, otipljivo uprizoritev, posebej po vizualni plati. Re\u017eiser se zaveda, da je dimenzijo ameri\u0161kega sna mogo\u010de videti na razli\u010dne na\u010dine, nosi tudi ogromno negativne konotacije, a vsaka generacija, celo vsak posameznik ima svoje pojmovanje tega, kaj je ameri\u0161ki sen. Sam meni, da je to danes pojem za imperij, ki propada. \u00bbAmeri\u0161ki sen<\/em> se lahko uresni\u010di samo v trenutkih, ko spimo,\u00ab je razmi\u0161ljanje o tem, kaj je ameri\u0161ki sen danes, zaklju\u010dil\u00a0Igor Pison.<\/p>\n

Polona Juh, <\/strong>ki v Ameri\u0161kem snu <\/em>igra Mami,\u00a0meni, da je v kapitalizmu drama \u0161e toliko bolj neizprosno sporo\u010dilna, ker je na\u0161la \u010dloveka v stanju \u0161oka, posebnem stanju duha, ki se je zna\u0161el v deziluziji zahodnja\u0161ke dru\u017ebe, kjer je imperativ zgolj osebni uspeh in individualnost. Na dana\u0161nji novinarski konferenci je poudarila, da se v besedilu prepleta veliko nivojev, celo Albee sam pravi, da je tekst napad na dru\u017ebo, ki je zamenjala resni\u010dne vrednote za umetne.\u00a0\u00bbMama, ki jo igram, je metafora za celotno izpraznjeno dru\u017ebo,\u00ab\u00a0sklene\u00a0Juh.<\/p>\n

Marko Mandi\u0107<\/strong>, v vlogi O\u010dija\u00a0razmi\u0161lja o krutosti, kaj vse star\u0161i po\u010dnejo svojim otrokom, kako jih zaznamujejo … Predvsem, ker Sen<\/em> vidi kot zelo dobro dru\u017einsko dramo, onkraj drame absurda: \u00bbDlje \u010dasa, ko se vanjo poglabljamo, bolj vidimo, da ima neko totalno logi\u010dno strukturo, kot bi igrali nek naturalisti\u010den tekst.\u00ab Tako Maja Sever <\/strong>kot Petra Govc <\/strong>se strinjata, da gre za zelo kompleksno, labirintu podobno, a dobro prevedeno besedilo. Kot gost bo v vlogi Mladeni\u010da nastopil Maks Dakskobler<\/strong>.\u00a0Navdih za ustvarjanje vloge je na\u0161el v svetu, ki ga obdaja: \u00bbZa inspiracijo sem se ozrl okoli sebe, tega, kar igram, je veliko. Lupina oziroma podoba za javnost je pomembnej\u0161a od vsega drugega. Predvsem pa sem vesel vloge, ki je tako nasprotna meni, ta lik je vse, kar jaz nisem.\u00ab<\/p>\n

\n

O re\u017eiserju Igorju Pisonu\u00ad<\/strong>
\nIgor Pison<\/strong> se je rodil v Trstu leta 1982. Gledali\u0161ko poklicno pot je za\u010del kot igralec v SSG Trst, bil pa je tudi \u010dlan igralskega ansambla v italijanskem dr\u017eavnem gledali\u0161\u010du Il Rossetti.
\nPo kon\u010danem \u0161tudiju germanistike na Tr\u017ea\u0161ki univerzi, je nadaljeval \u0161tudij na dr\u017eavni gledali\u0161ki akademiji August Everding v M\u00fcnchnu in do\u017eivel pomembne mednarodne uspehe tako na dramskem kot na opernem podro\u010dju z re\u017eijami v dr\u017eavnih gledali\u0161\u010dih Slovenije, Hrva\u0161ke in Avstrije. Leta 2012 je diplomiral iz operne in dramske re\u017eije. Leta 2012 je v M\u00fcnchnu pripravil svojo prvo operno re\u017eijo Dallapiccolove operne enodejanke\u00a0No\u010dni let<\/em> (Il volo di notte<\/em>),\u00a0v Trstu re\u017eijo predstave\u00a0Saj razumete<\/em>, prirejeno po istoimenski pripovedi tr\u017ea\u0161kega literata Claudia Magrisa, leto zatem pa glasbeno igro\u00a0Hozana teko\u010demu ra\u010dunu<\/em>\u00a0Bertolta Brechta in Kurta Weilla.
\nSvojevrstni mejnik v njegovi karieri je re\u017eija drame\u00a0Angel pozabe<\/em>\u00a0po istoimenskem romanu Maje Haderlap leta 2014 v SNG Drama Ljubljana. \u0160e istega leta je v HNK Zagreb in v SSG v Trstu re\u017eiral dvojezi\u010dni prvenec\u00a0Trst, mesto v vojni\/Trieste una citta in guerra<\/em>. V sezoni 2015\/16 se je podpisal tudi pod re\u017eijo Shakespearove tragedije\u00a0Macbeth<\/em>\u00a0v Mali Drami.
\nOd leta 2015 je dejaven tudi izven slovenskega prostora, predvsem na opernem podro\u010dju: podpisal je re\u017eijo opere\u00a0Ekvinocij\u00a0<\/em>Ivana Brkanovi\u0107a za HNK v Zagrebu, praizvedbo opere\u00a0Nane Forte\u00a0po libretu Maje Haderlap\u00a0Nach Eden<\/em>\u00a0v Bregenzu, ter muzikal\u00a0Gypsy<\/em>\u00a0za Stadttheater Klagenfurt. Na opernem podro\u010dju je do\u017eivel posebno medijsko pozornost z re\u017eijo Wagnerjeve opere\u00a0Das Rheingold<\/em>\u00a0v SNG Maribor.<\/p>\n

\n

Iz gledali\u0161kega lista<\/strong><\/p>\n

Bla\u017e Lukan: Usodne dvojnosti (odlomek iz \u010dlanka, objavljenega v gledali\u0161kem lis<\/strong>tu)
\n\u00bbO Ameri\u0161kem snu, Albeejevi drami iz leta 1959 lahko re\u010demo, da gre za klasi\u010dno dramo gledali\u0161\u010da absurda, pri \u010demer pa moramo dodati: za ameri\u0161ko razli\u010dico gledali\u0161\u010da absurda. \u010ce je ob svojem pojavu po 2. svetovni vojni pojem absurda obnavljal neko veliko kulturno zgodbo, danes te \u00bbveli\u010dine\u00ab ne prepoznavamo ve\u010d, zagotovo pa se v absurdu \u0161e vedno skriva mo\u017eno razumevanje sodobnosti, pa naj bo to \u0161e tako parcialno, posebno, \u00bbdru\u017einsko\u00ab. Ameri\u0161ki sen je nedvomno tudi dru\u017einska drama, z nekaj o\u010ditnimi znaki dru\u017einske dinamike, kakor jih poznamo v ameri\u0161ki dramatiki. Albeejev prispevek v to tradicijo je izviren in ga lahko prepoznamo v premaknjenosti dru\u017einske \u00bblogike\u00ab do meja absurdnega. Pravzaprav govorimo o sodobnem razumevanju, ko absurd (pre)pogosto ena\u010dimo s katastrofo, koncem (sveta), kamor naj bi vodila vsa iracionalnost, ki jo pripisujemo aktualnemu svetu, najsi bo v politi\u010dnem, ekonomskem, ekolo\u0161kem, moralnem, (med)\u010dlove\u0161kem … smislu.\u00ab<\/p>\n

Mirt Komel: Od ameri\u0161kega sna do no\u010dne more po imenu ZDA (odlomek iz \u010dlanka, objavljenega v gledali\u0161kem listu)<\/strong>
\n\u00bbAmeri\u0161ki sen ni \u2013 kljub individualnosti sanjal\u010devih sanj \u2013 ni\u010d individualnega, pa\u010d pa tvori najgloblje, najintimnej\u0161e ideolo\u0161ko jedrce kapitalisti\u010dnega neoliberalizma. Tako kot marsikaj, kar je nastalo v ZDA in se s pomo\u010djo globalizirajo\u010dega trga raz\u0161irilo po malodane vsem svetu, tudi ameri\u0161ki sen ho\u010de biti kulturna univerzalija, pri \u010demer zamol\u010di svoje \u00bbameri\u0161ko\u00ab poreklo, ki se razkriva s konkretnimi podobami, ki jih na mno\u017ei\u010dni ravni producira ameri\u0161ka popkulturna industrija. Navkljub univerzalnosti vrednot \u2013 zlasti svoboda in enakost \u2013 se realizacija teh vrednot lahko zgodi samo v to\u010dno dolo\u010denih pogojih, tj. pogojih ameri\u0161kega kapitalizma, v katerih naj bi bila prav vsem dana objektivna mo\u017enost za individualno prosperiteto, uspeh, socialno mobilnost ter naposled za dobrobit, ki je deklarirano odvisna \u00bbsamo od tebe\u00ab.<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n