{"id":54069,"date":"2024-01-13T13:55:13","date_gmt":"2024-01-13T12:55:13","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=54069"},"modified":"2024-01-13T13:55:13","modified_gmt":"2024-01-13T12:55:13","slug":"premijera-predstave-skopuh-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=54069","title":{"rendered":"Premijera predstave SKOPUH u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

Po skoraj sto letih se Moli\u00e8rov SKOPUH vra\u010da v Dramo v re\u017eiji Slobodana Unkovskega I 16. 1. 2024. premierno na Velikem odru SNG Drama Ljubljana.<\/strong><\/p>\n

Z uprizoritvijo Moli\u00e8rove<\/strong> igre Skopuh<\/em><\/strong> v re\u017eiji Slobodana Unkovskega<\/strong>, enega najizrazitej\u0161ih re\u017eiserjev s prostora nekdanje skupne dr\u017eave, se na Velikem odru SNG<\/span> Drama<\/span> Ljubljana nadaljuje sezona 2023\/24, ki jo bo junija zaokro\u017eila selitev Drame na nadomestno lokacijo na Litostrojski cesti 56. Premiera bo v torek, 16. januarja<\/strong>, ob 20.00. Prve ponovitve bodo na sporedu 17., 22., 23., 24., 29. in 31. januarja ob 19.30, 25. januarja ob 17.00 ter 1., 9. in 10. februarja ob 19.30 in 2. februarja ob 18.00.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografije ustupila SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/a> – Foto Peter Uhan\/SNG Drama Lj<\/p>\n

V svoji slavni komediji o stiska\u010du, ki je zaradi denarja pripravljen \u017ertvovati sre\u010do vseh okrog sebe, se Moli\u00e8re poigra z motivi samoljubja in zaslepljenosti in jim nasproti postavi ljubezen. Skopuh<\/em> je bil doslej na odru ljubljanske Drame uprizorjen samo enkrat, in sicer pred skoraj sto leti (1926) v re\u017eiji Osipa \u0160esta. V novi uprizoritvi, ki je nastala po prevodu Ale\u0161a Bergerja<\/strong>, igrajo Bojan Emer\u0161i\u010d<\/strong>, Nejc Cijan Garlatti<\/strong>, Sabina Kogov\u0161ek<\/strong>, Domen Novak<\/strong> k. g., Sa\u0161a Pavlin Sto\u0161i\u0107<\/strong> k. g., Matija Rozman<\/strong>, Maja Sever<\/strong>, Uro\u0161 F\u00fcrst<\/strong>, Vojko Zidar<\/strong> in Valter Dragan<\/strong>. Mednarodno avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom re\u017eiserja Slobodana Unkovskega<\/strong> sestavljajo dramaturginja\u00a0Diana Koloini<\/strong>, lektorica\u00a0Tatjana Stani\u010d<\/strong>, scenograf\u00a0Branko Hojnik<\/strong>, kostumografinja\u00a0Roza Traj\u010deska Ristovska<\/strong>, avtorica glasbe\u00a0Irena Popovi\u0107 Dragovi\u0107<\/strong>, oblikovalka\u00a0svetlobe\u00a0Mojca Sarja\u0161<\/strong>, asistentka dramaturginje Nejka Jev\u0161ek<\/strong> in asistentka scenografa\u00a0Nika Curk Nagode<\/strong>; svetovalka za mad\u017ear\u0161\u010dino je Irena Varga<\/strong>.<\/p>\n

Snov za\u00a0Skopuha<\/em>\u00a0(v izvirniku L\u02bcAvare<\/em>) je Moli\u00e8re \u010drpal pri Plavtu in njegovi\u00a0Aulularii ali Komediji o loncu<\/em>. Igro, napisano v ritmizirani prozi, je krstno uprizoril 9. septembra 1668 v gledali\u0161\u010du PalaiRoyal \u2013 sam je nastopil v vlogi naslovnega lika Harpagona, ki pooseblja grabe\u017eljivost in skopost. Kljub ugodnemu kriti\u0161kemu sprejemu (po Robinetu je bila uprizoritev \u00bbpolna sme\u0161nih pripetljajev\u00ab, ki jih je podala \u00bbodli\u010dna zasedba\u00ab) pa igra ni pritegnila ob\u010dinstva. Uspeh je nastopil \u0161ele pozneje:\u00a0Skopuh<\/em>\u00a0je postal eno najpogosteje uprizarjanih Moli\u00e8rovih del, ki je ve\u010dkrat nagovorilo tudi slovenske gledali\u0161ke ustvarjalce.<\/p>\n

Re\u017eiser Slobodan Unkovski<\/strong> je v napovedi prihajajo\u010de uprizoritve, ki je \u0161ele deveta na slovenskih poklicnih gledali\u0161kih odrih, ozna\u010dil Moli\u00e8rovega Skopuha<\/em> kot komedijo o ljubezni, siroma\u0161tvu in zlasti samoljubju, ki raz\u017eira smisel obstoja in zmanj\u0161uje ugled uveljavljenim vrednotam \u010dlovekovega bivanja. Kot veliko in pomembno vpra\u0161anje pa je izpostavil pristop k uprizarjanju klasikov v dana\u0161njem \u010dasu. \u00bbAdaptacija? Modernizacija? Aktualizacija? Sprememba knji\u017enega jezika v nare\u010dje? Ali mogo\u010de novo branje klasicisti\u010dne mojstrovine? Lahko je re\u010di novo branje, moramo pa se zavedati, da imajo dela svetovne dramske literature trdno zgradbo in vztrajen spomin. Drama<\/span> pomni vse uprizoritve, najbolj pa katastrofalne, in zato sprejema svoje preventivne obrambne ukrepe, da zavaruje svoj notranji red in razumevanje sveta. Moli\u00e8re je \u017eivel zapleteno, dramati\u010dno in zelo strastno, v nenehnem konfliktu s konservativnimi krogi, v izneverjenih obljubah dvora. Take so tudi njegove igre in osebe, ne glede na \u017eanr, ki mu pripadajo. L\u02bcAvare<\/em>\u00a0ima preprost in jasen naslov. To je komedija o \u0161krte\u017eu, ki bi vzel vse, pa ni\u010desar ne dal. Njegova identiteta so denar, bogastvo, zlato. To je on in zato vidi sebe kot najbolj\u0161ega za \u010das, v katerem \u017eivi. Kot da Moli\u00e8re pravi: stari so neusmiljeni, pohlepni, zoprni, ker mislijo samo na svoje bogastvo in svoje potrebe, mladi pa so \u017ertve, ker imajo \u017eivljenjsko mo\u010d, nimajo pa kapitala. Pri tem je vseeno, ali so to stiska\u010devi otroci ali njihovi mogo\u010di partnerji. Od premiere te komedije 9. septembra 1668 se je marsikaj spremenilo in imamo razli\u010dne tipe bogata\u0161ev. \u0160krte\u017eev? Milijarderjev, starej\u0161ih in srednjih let in nemalo zelo mladih. Mladi so se marsikje osvobodili, se dokopali do mo\u010di in bogastva, pogosto tro\u0161ili za luksuz, razne donacije in fundacije, za oblikovanje novih potreb in nove logike kapitala. Mladi so postali enako nevarni kot stari, \u010de ne \u0161e nevarnej\u0161i. Moli\u00e8re se ni omejil na starostno dobo, temve\u010d se ukvarja z lastnostmi, zna\u010dajem, boleznimi osebnosti in vedenja. Za Harpagona je edini dokaz pomembnosti, vrednosti, sposobnosti njegov denar, bogastvo. \u010ce in ko tega ni ve\u010d, postane ni\u010dla in se mora nau\u010diti novih tipov vedenja in odnosov, ki jih mogo\u010de ni ve\u010d zmo\u017een,\u00ab tako Unkovski.<\/p>\n

Dramaturginja Diana Koloini<\/strong> je v gledali\u0161kem listu igro Skopuh<\/em> ozna\u010dila kot klasi\u010dno dramsko delo, izoblikovano v \u00bbparadigmati\u010dno uprizoritev skoposti, ki ustreza vsakemu \u010dasu\u00ab. V \u010dlanku z naslovom Ali je skopost lahko sme\u0161na?<\/em> je zapisala: \u00bbMed Moli\u00e8rovimi komedijami velja Skopuh<\/em> za najbolj mra\u010dno. Skopost namre\u010d ni samo grda lastnost, tako sramotna in umazana, da se zateka v samoto, kjer se skrita pred pogledi drugih razcveta skopuhova mra\u010dna strast. Huje je to, da se uresni\u010duje z izsesavanjem drugih. Harpagon, ki predmet svojega po\u017eelenja, skrinjico s cekini, skriva na vrtu, v aktivnem \u017eivljenju zajeda vse okrog sebe. Najprej svoje bli\u017enje, ki jih obvladuje z avtoriteto o\u010deta in gospodarja; kot oderuh pa svoje upnike, ki jih obvladuje z izkori\u0161\u010danjem njihovega pomanjkanja (in bogati z jemanjem tistim, ki imajo manj od njega). Zato je v komediji, v kateri obvladuje vse dogajanje, uprizorjeni svet mra\u010den. Obenem pa je igra komi\u010dna in neizmerno sme\u0161na, celo eno najbolj komi\u010dnih Moli\u00e8rovih del. Lahko bi se zdelo, da je to paradoks, vendar deluje. Moli\u00e8re sam je ta navidezni paradoks ozna\u010dil za jedro svoje umetnosti, podedovano iz stare komedije: zabavati s sme\u0161enjem \u010dlove\u0161kih napak. Tu seveda ne gre za individualne hibe, pa\u010d pa za splo\u0161no raz\u0161irjene napake, nravi nekega \u010dasa, v katerih potencialno ti\u010di problem, ki zadeva vso dru\u017ebo. […] Bolj kot katerakoli druga \u010dlove\u0161ka napaka je Harpagonova strast izklju\u010dujo\u010da. Skopost, ki je \u017ee po svoji notranji logiki usmerjena v goltanje in zapiranje vase, tudi pri Harpagonu izsesa in izni\u010di vse drugo, \u017eivljenje samo. […] Nesposoben, da bi upo\u0161teval druge razloge razen svojih, slugam odreja naloge, ki jih ni mogo\u010de izpolniti (slavnostna ve\u010derja, pripravljena brez denarja, ipd.). Usodneje se to ka\u017ee v njegovem odnosu do h\u010dere in sina, ki jima odreka denar, obenem pa sam in proti njuni volji na\u010drtuje poroke, ki bodo koristile samo njemu. Na pomisleke in nasprotovanja se ne ozira, \u0161e sli\u0161i jih ne. Zato ni naklju\u010dje, da se kar naprej zapleta v nesporazume, ki so \u0161e en, pravzaprav najpomembnej\u0161i komi\u010dni mehanizem v tej igri. […] Denar in ljubezen \u2013 kanoni\u010dno nasprotje, ki strukturira tudi to komedijo \u2013 sta tu zapletena v vozel, ki pri\u010da o silovitosti obeh strasti; zato ga bo re\u0161il \u0161ele razplet s posegom od zunaj. Seveda pa je \u017ee od vselej jasno, da ima zaslepljenost z ljubeznijo povsem druga\u010dno vrednost kot zaslepljenost z denarjem. […] Harpagon domneva, da je oboje mogo\u010de povezati: sklicujo\u010d se na svoje bogastvo bi se hotel poro\u010diti z revno Mariane, obenem pa vendar pri\u010dakuje tudi njeno doto. To nemogo\u010do kombinacijo si lahko zamisli samo nekdo, ki celo v ljubezni zase grabi vse, kar v resnici pripada drugim. In res Harpagon ljubezen krade svojemu sinu. Da se je zagledal prav v dekle, ki jo ljubi njegov sin, je morda naklju\u010dje, vendar se v njem poka\u017ee globlja logika njegove strasti. […] \u00c9lise in Cl\u00e9ante, tudi Mariane in Val\u00e8re, \u010deprav odvisni od njega, pa vendar niso samo objekti njegove samovolje. Na njegove na\u010drte in zahteve ne bodo pristali in ljubezni se ne bodo odpovedali. Ljubezen jim da mo\u010d, da se uprejo, vztrajajo, spletkarijo, hlinijo,\u00ab tako Diana Koloini, ki je svojo doktorsko disertacijo posvetila \u017eenskam v Moli\u00e8rovih komedijah in zanjo prejela nagrado Ana Majer Kansky.<\/p>\n

O re\u017eiserju Slobodanu Unkovskem<\/strong>
\nSlobodan Unkovski, ki prihaja iz Makedonije, je v ljubljanski Drami re\u017eiral legendarno uprizoritev Ibsenovega Peera Gynta<\/em> (1991), Moli\u00e8rovega Ljudomrznika<\/em> (2000) in \u010cetrto sestro<\/em> G\u0142owackega (2002). Eden najizrazitej\u0161ih re\u017eiserjev s prostora nekdanje Jugoslavije, kjer je delal v vseh najpomembnej\u0161ih gledali\u0161\u010dih, je re\u017eiral tudi v Gr\u010diji, Rusiji, Italiji, Belgiji, na \u0160vedskem, v Nem\u010diji in Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike. Posebej pomembne so njegove praizvedbe nove dramatike, z makedonskim dramatikom Goranom Stefanovskim je ustvaril avtorski tandem, ki je zaznamoval celo generacijo gledali\u0161kih umetnikov (re\u017eiral je kar deset njegovih dram, za\u010den\u0161i s slovito uprizoritvijo igre Divje meso<\/em>, 1980), re\u017eiral pa je tudi dela D. Jovanovi\u0107a, R. \u0160eliga, \u017d. Mir\u010devske, D. Dukovskega, B. Srbljanovi\u0107, M. Markovi\u0107 \u2026 Njegova uprizoritev \u0160najderjevega Hrvatskega Fausta<\/em> v JDP Beograd je gostovala na festivalu Gledali\u0161\u010de narodov v Nancyju (1984). V Cambridgeu, American Repertory Theatre, je re\u017eiral Brechtov Kavka\u0161ki krog s kredo<\/em> (1990). Slovita je njegova uprizoritev Corneilleve Odrske iluzije<\/em> v JDP Beograd (1991). V znamenitem anti\u010dnem gledali\u0161\u010du Epidaver je z gr\u0161kimi igralci postavil Evripidovega Oresta<\/em> (2008), v zadnjem letu Ajshilovo Orestejo<\/em> v NP Sarajevo. Predaval in u\u010dil je na akademiji v Skopju, na Brooklyn College in na Institute\u00a0for Advanced\u00a0Theater\u00a0Training na Harvardu. Skupaj z Meto Ho\u010devar, Angelino Atlagi\u0107, Ra\u0161om Dinulovi\u0107em in Goranom Stefanovskim je vodil master class iz gledali\u0161ke re\u017eije v Skopju. Prejel je vse pomembne nagrade v regiji.<\/p>\n

Zgodovinski prelet uprizarjanja igre Skopuh<\/em> na slovenskih odrih<\/strong>
\nSkopuh<\/em>, eno najpogosteje uprizarjanih Moli\u00e8rovih del, je ve\u010dkrat nagovoril tudi slovenske gledali\u0161ke ustvarjalce: prvi\u010d v sezoni 1919\/20 v Trstu in pozneje na poklicnih odrih \u0161e sedemkrat oziroma osemkrat, \u010de k vsem pri\u0161tejemo tudi \u00bbnajbolj skopo izvedbo\u00a0Skopuha<\/em>\u00ab, monodramo Andreja Rozmana Roze (2007). O uprizoritvi v Slovenskem gledali\u0161\u010du v Trstu leta 1920 ni veliko znanega; re\u017eiral jo je Emil Kralj. Uporabljeni prevod\u00a0Skopuha<\/em>\u00a0Friderika Juvan\u010di\u010da sicer ni bil prvi in v naslednjih desetletjih mu jih je sledilo \u0161e pet; \u017ee postavitev leta 1922 v Mariboru je uporabila prevod Maksa \u0160nuderla. Du\u0161an Moravec v pregledu tr\u017ea\u0161kega gledali\u0161kega delovanja do po\u017eiga Narodnega doma ozna\u010di dejstvo, da je bil\u00a0Skopuh<\/em>\u00a0\u00bbprej igran v Trstu kakor v slovenski prestolnici\u00ab, za \u00bbzanimivost svoje vrste\u00ab in zapi\u0161e, da sta Emil Kralj in Marij Sila sledila zamislim Milana Skrbin\u0161ka, ki je \u0161tel Moli\u00e8rovo igro \u00bbv svoj idealni program\u00ab. To potrjuje mariborska postavitev, pripravljena v po\u010dastitev tristoletnice Moli\u00e8rovega rojstva, ki jo je Skrbin\u0161ek re\u017eiral in v njej nastopil v vlogi Harpagona. Prvo in doslej edino uprizoritev\u00a0Skopuha<\/em>\u00a0v ljubljanski Drami<\/strong> je leta 1926 re\u017eiral Osip \u0160est. Po kriti\u0161kem mnenju Franceta Koblarja je \u00bbzaradi grobe doma\u010dnosti nekaterih igralcev\u00ab igra \u00bbspominjala na prvotno snov stare burke in ni bila prava francoska klasi\u010dna komedija\u00ab. Kasneje sta sledili \u0161e druga mariborska (1947) in druga tr\u017ea\u0161ka (1948) uprizoritev, obe v re\u017eiji Jo\u017eeta Babi\u010da, ki je cenil Moli\u00e8rov \u00bbrevolucionarni odnos do dobe, v kateri je \u017eivel\u00ab; nato uprizoritev v SLG Celje (1957) v re\u017eiji Andreja Hienga, ki je zapisal, da je to \u00bbzelo kruta komedija\u00ab. Sledila je uprizoritev v PG Kranj z v gmajn goren\u0161no postavljenim vohernikom, kot si ga je leta 1999 zamislil re\u017eiser Vito Taufer z ekipo ter leta 2010 na commedio dell\u2019arte oprto branje re\u017eiserja Borisa Kobala v Mestnem gledali\u0161\u010du ljubljanskem.<\/p>\n

z \u00a0gledali\u0161kega lista<\/strong>
\nDiana Koloini,\u00a0Ali je skopost lahko sme\u0161na?<\/em>\u00a0(odlomek)<\/strong>
\nSkopuh je star lik. Moli\u00e8re ga je prevzel od rimskega Plauta, ki ga je verjetno prevzel od neznanega gr\u0161kega komediografa. Po Plautovi\u00a0Aulularii<\/em>\u00a0je povzel osnovno zgodbo in osrednji motiv, v vrtu zakopan lonec zlata pa spremenil v skrinjico s cekini. Zgodbi je dodal \u0161e en par ljubimcev in ljubezen oblikoval po modi aktualnih sentimentalnih romanov, skopuha, ki se v skrbi za denar odreka vsemu drugemu, pa opremil \u0161e z oderu\u0161tvom in komedijo prestavil v svoj \u010das. Natan\u010dneje, izoblikoval jo je v klasi\u010dno delo, ki deluje kot paradigmati\u010dna uprizoritev skoposti in lahko ustreza vsakemu \u010dasu. Skopost \u2013 ki je v \u010dasu med Plautom in Moli\u00e8rom postala tudi eden izmed sedmih smrtnih grehov, kar ka\u017ee, kako pomembno mesto ima med \u010dlove\u0161kimi napakami \u2013 se seveda pojavlja tudi z druga\u010dnimi liki in zgodbami. Med starej\u0161imi je najbolj znamenit Shakespearov Shylock (Bene\u0161ki trgovec<\/em>), ki skopuha kontroverzno pove\u017ee z Judom. \u0160e posebej pa so se skopuhi namno\u017eili v \u010dasu realizma, ki je tudi \u010das vzpona kapitalizma in akumulacije kapitala. \u010ceprav naj bi kapital prvenstveno slu\u017eil razvoju industrijske proizvodnje, se liki \u010dudakov, ki denar tla\u010dijo na kup, samo da bi ga imeli, in ga mno\u017eijo s tem, da ga posojajo za visoke obresti, kot vztrajne sence vle\u010dejo ob likih, ki slu\u017eijo \u00bbnapredku\u00ab; pogosto si poleg bogastva prislu\u017eijo tudi velik vpliv in mo\u010d. Pozneje so kopi\u010denje denarja in mo\u010di, ki jo denar zagotavlja, pohlep in dosleden egoizem dobili nove podobe in logiko \u2013 in tudi nove razse\u017enosti. Odkar so se njihovi protagonisti dvignili iz sence in vstopili na borzo, so pogosto celo fascinantni. Zdi se skoraj, da skoposti v klasi\u010dni obliki, ki je predmet komedije, take, ki zahteva tudi odrekanje tro\u0161enju in \u017eivljenjskim u\u017eitkom, malodane ni ve\u010d. Odrekati velja le \u0161e drugim, delavcem, \u0161e raje tistim, ki i\u0161\u010dejo delo v novem kraju, dr\u017eavi \u2026 pa seveda skupnosti in javnemu interesu. A vendar: \u010de se denar kopi\u010di predvsem na skritih ra\u010dunih v dav\u010dnih oazah in ga lastniki nadzorujejo ter se nad njim naslajajo s spremljanjem indeksov, to le ni tako zelo druga\u010de kot pri Harpagonovi zakopani skrinjici s cekini. Tudi zahteva po funtu mesa, ki bi ga iz upnikovega telesa hotel izrezati Shylock, ni zares neprimerljiva dana\u0161nji logiki ustvarjanja bogastva. Vmes med tema dvema motivoma, jalovo naslado in morilskim nasiljem, pravzaprav v obeh naenkrat ti\u010di jedro, ki je pre\u017eivelo domnevno zastarelost klasi\u010dne podobe skoposti.<\/p>\n

AVTORSKA EKIPA<\/strong>
\nPrevajalec\u00a0Ale\u0161 Berger<\/strong>
\nRe\u017eiser\u00a0Slobodan Unkovski<\/strong>
\nDramaturginja Diana Koloini<\/strong>
\nScenograf\u00a0Branko Hojnik<\/strong>
\nKostumografinja\u00a0Roza Traj\u010deska Ristovska<\/strong>
\nAvtorica glasbe\u00a0Irena Popovi\u0107 Dragovi\u0107<\/strong>
\nOblikovalka\u00a0svetlobe\u00a0Mojca Sarja\u0161<\/strong>
\nLektorica\u00a0Tatjana Stani\u010d<\/strong>
\nAsistentka dramaturginje (\u0161tudijsko)\u00a0Nejka Jev\u0161ek<\/strong>
\nAsistentka scenografa\u00a0Nika Curk Nagode<\/strong><\/p>\n

IGRAJO<\/strong>
\nBojan Emer\u0161i\u010d <\/strong>Harpagon
\nNejc Cijan Garlatti\u00a0<\/strong>Cl\u00e9ante
\nSabina Kogov\u0161ek\u00a0<\/strong>\u00c9lise
\nDomen Novak, k. g.<\/strong>\u00a0Val\u00e8re
\nSa\u0161a Pavlin Sto\u0161i\u0107,<\/strong> k. g.<\/strong>\u00a0Mariane
\nMatija Rozman\u00a0<\/strong>Anselme
\nMaja Sever\u00a0<\/strong>Frosine
\nUro\u0161 F\u00fcrst\u00a0<\/strong>La Fl\u00e8che
\nVojko Zidar\u00a0<\/strong>Mojster Jacques
\nValter Dragan\u00a0<\/strong>Mojster Simon, Komisar<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n