{"id":53822,"date":"2023-12-06T09:49:29","date_gmt":"2023-12-06T08:49:29","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=53822"},"modified":"2023-12-06T09:49:29","modified_gmt":"2023-12-06T08:49:29","slug":"premijera-predstave-tango-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=53822","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘Tango’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

SLOGI in Drama: Uprizoritve igre Tango S\u0142awomirja Mro\u017cka na slovenskih odrih<\/strong><\/p>\n

Ga\u0161per Troha: Kdo in kdaj ple\u0161e uporni ples?<\/em><\/strong><\/p>\n

V okviru programa Slogi in Drama <\/strong>bo predavanje\u00a0direktorja Slovenskega gledali\u0161kega in\u0161tituta\u00a0dr. Ga\u0161perja Trohe\u00a0<\/strong>odstrlo pomenske tan\u010dine dramskega besedila Tango<\/em>, na\u010dine uprizarjanja pri nas in odmeve na to Mro\u017ckovo igro. Kdo je torej plesal uporni argentinski ples? Proti komu je bil upor usmerjen? Predavanje, ki ga pripravljamo v \u010detrtek,<\/strong>\u00a014. decembra 2023.<\/strong>, ob 18.00 v Drama Kavarni,\u00a0napoveduje uprizoritev Mro\u017ckovega<\/strong> Tanga<\/em><\/strong> v re\u017eiji Luke Marcena<\/strong> na odru Male Drame. V novi uprizoritvi, ki bo premierno za\u017eivela v petek, 22. decembra 2023.<\/strong>, ob 20.00, igrajo Timon \u0160turbej<\/strong>, Ma\u0161a Derganc<\/strong>, Jurij Zrnec<\/strong>, Sa\u0161a Mihel\u010di\u010d<\/strong>, Sa\u0161a Tabakovi\u0107<\/strong>, Boris Mihalj <\/strong>in Eva Jesenovec<\/strong>.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/a> – Foto Peter Uhan<\/p>\n

V ciklu predavanj in pogovorov,\u00a0naslovljenem\u00a0Slogi in Drama, sodelavci Slovenskega gledali\u0161kega in\u0161tituta (SLOGI) aktualne uprizoritve SNG Drama Ljubljana pred premierami v sezoni 2023\/24 postavljajo v \u0161ir\u0161i zgodovinski, umetni\u0161ki in dru\u017ebeni kontekst. Dogodki ponujajo ekskluzivni vpogled v zbirke SLOGI \u2013 Gledali\u0161kega muzeja in ob\u010dinstvo \u017ee pred ogledom posameznih predstav spodbujajo k razmisleku o temah ter vpra\u0161anjih, ki jih odpirajo izbrana dramska dela, njihova kriti\u0161ka recepcija in uprizoritvena zgodovina.<\/strong><\/p>\n

Brezpla\u010dne vstopnice\u00a0so na\u00a0voljo pri blagajni SNG Drama Ljubljana (ali pred za\u010detkom dogodka\u00a0na vhodu v Drama Kavarno) do zapolnitve prostih mest. Dostop do blagajne, ki\u00a0je ob delavnikih odprta\u00a0med 14.00 in 20.00, je za\u010dasno spremenjen in poteka skozi glavni vhod Velikega odra.<\/p>\n

Tango <\/em>je posebna igra \u0161e bolj posebnega dramatika. S\u0142awomir Mro\u017cek je bil namre\u010d poljski pisatelj in novinar, ki se je skupaj z \u017eeno leta 1963 odpravil na turisti\u010dno potovanje v Italijo in tam kar ostal. Tak pobeg izza \u017eelezne zavese je bil za oblast skrajno problemati\u010den, a Mro\u017cku je v naslednjih letih uspelo izsiliti status pisatelja, ki \u017eivi in ustvarja v tujini, brez podpore dr\u017eave, obenem pa so njegova dela \u0161e vedno izhajala in bila uprizarjana tudi na Poljskem.<\/p>\n

Prav Tango <\/em>je morda odlo\u010dilno pripomogel k razpletu spora med avtorjem in poljskimi oblastmi. Spada v njegovo prvo ustvarjalno fazo, za katero so zna\u010dilni zgledovanje po drami absurda, mo\u010dna parodija na totalitarno oblast ter tedanje dru\u017ebeno dogajanje in satira. Zaznamujejo jo dramske osebe, ki so razpete med oblastjo ali diktatom dru\u017ebenih razmer ter \u017eeljo po lastni, individualni eksistenci. V tej razpetosti ob\u010dutljivi in razmi\u0161ljujo\u010di propadejo, nasilni in neskrupulozni pa prevzamejo nadzor. Tango <\/em>je bil prvi\u010d objavljen leta 1964 v poljski gledali\u0161ki reviji Dialog<\/em>, prvi\u010d uprizorjen v nekdanji Jugoslaviji, natan\u010dneje v Beogradu pa 21. aprila 1965. 7. julija je bila prva uprizoritev v Var\u0161avi, 22. oktobra istega leta v ljubljanski Drami, 25. maja 1966 pa tudi v Londonu. V naslednjih letih je Tango<\/em> obredel ves svet in Mro\u017cek je z njim postal gledali\u0161ka zvezda in eden najvznemirljivej\u0161ih mladih evropskih dramatikov.<\/p>\n

Mro\u017cek je od leta 1960, ko so uprizorili njegovo Policijo<\/em> v SLG Celje (re\u017e. Janez Vrhunc), nenehno prisoten na slovenskih odrih, saj Repertoar slovenskih gledali\u0161\u010d<\/em> bele\u017ei kar 28 uprizoritev njegovih del. Pet od teh uprizoritev je Tango<\/em>.<\/p>\n

Ljubljanska Drama je v sezoni 2021\/22 predstavila Mro\u017ckovo dramo\u00a0Emigranta<\/em>, ki jo je v Mali Drami re\u017eirala Nina Ram\u0161ak Markovi\u0107. Odmevna uprizoritev je bila uvr\u0161\u010dena v tekmovalni program 57. Festivala Bor\u0161tnikovo sre\u010danje.<\/p>\n

\n

Odsotnost norm je postala va\u0161a norma.<\/em>
\nIn tako se lahko upiram samo vam, se pravi va\u0161i odpravi vseh norm.<\/em><\/strong>
\nS\u0142awomir Mro\u017cek,\u00a0Tango<\/em><\/p>\n

\n

V jedru\u00a0Tanga,<\/em>\u00a0najpomembnej\u0161e igre poljskega absurdista S\u0142awomirja Mro\u017cka, je radikalno razpadli svet, sodobna dru\u017eba, le korak stran od svojega dokon\u010dnega propada. Izgubljeni so vsi ideali, vse ideje, vsa na\u010dela, celo vsa tradicija in ves dru\u017ebeni red. Kar je ostalo, je kaos \u2013 kaos, ki naj bi bil subverziven in osvobajajo\u010d odmik od okostenelosti in rigidnosti, vse bolj pa sam postaja generator okostenelosti in rigidnosti, ki stiska in du\u0161i. A v svetu\u00a0Tanga<\/em>\u00a0to nikogar ne skrbi: konec civilizacije, proti kateremu Mro\u017ckovi liki suvereno ple\u0161ejo, ne pla\u0161i, temve\u010d vznemirja in kli\u010de k praznovanju zmage nad vsakr\u0161nimi konvencijami. Vsaj na videz. Dokler se ne pojavi mladi izbolj\u0161evalec sveta, mladi zagovornik starih tradicij, ki je pripravljen za poravnanje te\u010dajev storiti prav vse.<\/p>\n

Absurd in groteskna komika\u00a0Tanga<\/em>\u00a0se za\u010dneta prav v spopadu generacij, ki posku\u0161ata kot na \u0161ahovnici svet razstavljati in ga sestavljati nazaj. Obe strani sta prepri\u010dani o svojem prav in obe skoraj urarsko natan\u010dni v svojih postopkih. Mro\u017cek to bojno polje \u0161e radikalizira, ko gleda na kolesje sveta skozi mikrooptiko dru\u017eine. Z ene strani dru\u017einskega omizja tako kri\u010dijo maksime popolne svobode in opu\u0161\u010danja vseh pravil in konvencij, z druge pa red, smisel in brezkon\u010dnost birokratskih obrazcev, zahtev in norm. A jasno je eno: ni\u010d od tega ne more re\u0161iti sveta, lahko pa ga \u2013 vsaki\u010d znova \u2013 le \u0161e malo bolj vr\u017ee s te\u010dajev. Vse o\u010ditneje se ka\u017ee, da radikalnost reda, urejenosti in smisla ni ni\u010d manj nevarna kot radikalnost kaosa, svobode in nesmisla.<\/p>\n

Tako\u00a0Tango<\/em>\u00a0z mehanizmom komi\u010dnega stroja postaja natan\u010dna vivisekcija odnosov v zaostrenem \u010dasu, ki \u2013 kljub nenehnemu poigravanju s konvencijami in \u017eanri \u2013 nimajo nobenih barier in so zato lahko do konca brutalni. Konec sveta je namre\u010d tu in na obzorju ni nobene slutnje kakr\u0161ne koli zmage ali odre\u0161itve. Kar nam ostane, je tango, ki nas sili v tek, da nam svet ne pobegne.<\/p>\n

Luka Marcen<\/p>\n

\n

AVTORSKA EKIPA<\/strong>
\nPREVAJALEC Uro\u0161 Kraigher
\nAVTORICA REDAKCIJE PREVODA Darja Dominku\u0161
\nRE\u017dISER Luka Marcen
\nDRAMATURG Rok Andres
\nLEKTORICA Tatjana Stani\u010d
\nSCENOGRAFINJA Sara Slivnik
\nKOSTUMOGRAFINJA Ana Janc
\nOBLIKOVALKA ODRSKEGA GIBA Lara Ekar Grlj
\nAVTOR GLASBE Mitja Vrhovnik Smrekar
\nOBLIKOVALEC SVETLOBE Andrej Hajdinjak
\nOBLIKOVALKA MASKE Julija Gongina
\nASISTENTKA DRAMATURGA (\u0161tud.) Luna Pentek<\/p>\n

IGRAJO<\/strong>
\nTimon \u0160turbej Artur
\nMa\u0161a Derganc Eleonora
\nJurij Zrnec Stomil
\nSa\u0161a Mihel\u010di\u010d Evgenija
\nSa\u0161a Tabakovi\u0107 Evgenij
\nBoris Mihalj Edek
\nEva Jesenovec Ala<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n