{"id":51967,"date":"2023-05-16T11:54:30","date_gmt":"2023-05-16T09:54:30","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=51967"},"modified":"2023-05-16T11:54:30","modified_gmt":"2023-05-16T09:54:30","slug":"premijera-predstave-stricek-vanja-u-sng-drami-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=51967","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘Stri\u010dek Vanja’ u SNG Drami Ljubljana"},"content":{"rendered":"

\u010cehovov Stri\u010dek Vanja v re\u017eiji Janusza Kice bo zaokro\u017eil sezono 2022\/23 na Velikem odru SNG Drama Ljubljana. Igra o dru\u017einskih in dru\u017ebenih vpra\u0161anjih s prero\u0161kim uvidom v vzroke za uni\u010devanje okolja.\u00a0 Premiera\u00a0v sredo, 17. maja 2023., ob 20.00 na Velikem odru.
\n<\/strong><\/p>\n

Igra z naslovom\u00a0Stri\u010dek Vanja<\/em>\u00a0in podnaslovom\u00a0Prizori iz pode\u017eelskega \u017eivljenja v \u0161tirih dejanjih<\/em>\u00a0je v opusu celove\u010dernih dram Antona Pavlovi\u010da \u010cehova edinstvena: besedilo, ki ga poznamo in kakr\u0161no uprizarjajo po vsem svetu, je pravzaprav predelava avtorjevega zgodnej\u0161ega dela\u00a0Gozdni mo\u017e<\/em>, ki je leta 1889 sicer bilo uprizorjeno, a postavitev ni bila uspe\u0161na, do\u017eivela je le tri ponovitve. V\u00a0Stri\u010dku Vanji<\/em>\u00a0je avtor ohranil osnovne poteze dramskega dejanja\u00a0Gozdnega mo\u017ea<\/em>, nekatere situacije in imena dramskih oseb, a so bile spremembe vendarle tako korenite, da je besedilu upravi\u010deno dal tudi druga\u010den naslov. Napisal ga je \u017ee leta 1896, a je bil po neuspeli krstni uprizoritvi\u00a0Utve<\/em>\u00a0istega leta do gledali\u0161\u010da nekoliko zadr\u017ean in se je raj\u0161i potrudil za knji\u017ene objave. Leta 1897 pa se je zgodilo nekaj, kar je v kariero \u010cehova dramatika prineslo bistven preobrat: v Moskvi sta re\u017eiser in igralec Stanislavski in dramaturg Nemirovi\u010d-Dan\u010denko ustanovila Moskovsko umetni\u0161ko akademsko gledali\u0161\u010de (MHAT). \u017de naslednje leto so tam z velikim uspehom uprizorili\u00a0Utvo<\/em>, \u0161e naslednje, torej 1899, pa\u00a0Stri\u010dka Vanjo<\/em>, ki je ostal na repertoarju dvajset let in postal znan po vsej Rusiji, v Evropi in Ameriki. \u010cehov je bil ne le od vsega za\u010detka delni\u010dar gledali\u0161\u010da, temve\u010d je obe igri, ki ju je \u0161e mogel ustvariti, pisal z mislijo na MHAT.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

Posebno mesto zavzema\u00a0Stri\u010dek Vanja<\/em>\u00a0tudi pri nas: je prvo delo \u010cehova, uprizorjeno v ljubljanski Drami (takrat De\u017eelno gledali\u0161\u010de), in prvi celove\u010derni \u010cehov v sloven\u0161\u010dini (prva je bila enodejanka\u00a0Medved<\/em>\u00a0v Slovenskem gledali\u0161\u010du v Trstu leta 1908). Prevedel ga je Friderik Juvan\u010di\u010d, re\u017eiral Hinko Nu\u010di\u010d, premiera pa je bila novembra 1909, torej deset let po krstni uprizoritvi. Sploh sta bila\u00a0Stri\u010dek Vanja<\/em>\u00a0in\u00a0Medved<\/em>\u00a0dolgo, petnajst let, edina teksta \u010cehova, ki so ju Slovenci poznali z odra v ve\u010d postavitvah, dokler ni leta 1923 Boris Vladimirovi\u010d Putjata v ljubljanski Drami re\u017eiral\u00a0\u010ce\u0161njevega vrta<\/em>\u00a0v prevodu Josipa Vidmarja. Vidmar je pozneje, za uprizoritev v Drami leta 1939, prevedel tudi\u00a0Stri\u010dka Vanjo<\/em>\u00a0in tega je \u0161e pozneje, za uprizoritev v Trstu leta 1988, prevedel Milan Jesih. Uprizoritev v ljubljanski Drami v prihajajo\u010di sezoni bo nastala po novem prevodu, delu Tatjane Stani\u010d, ki je svoj razmislek o prevodu naslova strnila takole: \u00bbDjadja<\/em>\u00a0bo ostal\u00a0stri\u010dek<\/em>, \u010deprav se je za to obliko odlo\u010dil prvi prevajalec igre v sloven\u0161\u010dino, in ne \u010cehov, ki je v naslovu igre deminutiv imena Ivan zdru\u017eil z nevtralno obliko samostalnika \u203astric\u2039. Vendar\u00a0Stri\u010dek Vanja<\/em>\u00a0z dvojnim trohejem obdr\u017ei izvorno melodi\u010dnost, ki je\u00a0Stric Vanja<\/em>\u00a0ne bi imel. Poleg tega ta pomanj\u0161evalnica nima samo ljubkovalne vloge, ampak \u0161iri pomenske namige v zanimive podtone naziva \u203astri\u010dek\u2039 \u2026 In \u010de nazadnje pri\u0161tejemo \u0161e mo\u010d tradicije in literarnega spomina, je povsem razumljivo, da mora prva prevajalska odlo\u010ditev \u017eiveti naprej kot \u017elahtna dedi\u0161\u010dina in \u017eiva referenca.\u00ab<\/p>\n

Gledali\u0161ki opus \u010cehova je \u017ee vse od nastanka povezan s paradoksom: \u010detudi je \u010cehov eden tistih redkih dramatikov, ki ob pisanju mislijo gledali\u0161\u010de, so njegova dela med najte\u017ee uprizorljivimi. Obenem pa je prav njihova gledali\u0161kost, torej upo\u0161tevanje dejstva, da je govorjena prvina igre sicer pomembna, a le eno od mnogih sredstev, ki jih imajo na voljo igralci in re\u017eiser, omogo\u010dila, da lahko polno za\u017eivijo v razli\u010dnih \u010dasih, prostorih in kulturah. Od \u0161tevilnih tem, ki jih odpira ali se jih zgolj be\u017eno dotakne\u00a0Stri\u010dek Vanja<\/em>, nas zdaj zagotovo najbolj zavezujo\u010de, bole\u010de, skorajda prero\u0161ko nagovarja stali\u0161\u010de, kakr\u0161no ima do narave zdravnik Astrov. Astrov ni romanti\u010dni okoljevarstvenik: pogled na okolje si je \u2013 pa\u010d glede na znanstveno provenienco svojega poklica \u2013 oblikoval na osnovi empiri\u010dnih podatkov, neprizanesljive statistike in metodi\u010dnega opazovanja narave, izku\u0161nje na terenu pa so br\u017ekone prispevale k uvidu, da je uni\u010devanje okolja globoko dru\u017ebeno pogojeno. Neustavljiv pohlep na eni strani, na drugi neizobra\u017eenost in zahojenost, zdru\u017eena z vsakodnevnim bojem za obstanek.\u00a0Uni\u010deno je skoraj vse, v zameno pa ni narejenega \u0161e ni\u010d.<\/em><\/p>\n

Mojca Kranjc<\/strong>,\u00a0dramaturginja uprizoritve<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n