{"id":51479,"date":"2023-03-22T14:49:22","date_gmt":"2023-03-22T13:49:22","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=51479"},"modified":"2023-03-24T13:03:56","modified_gmt":"2023-03-24T12:03:56","slug":"premiera-uprizoritve-mrakijada-u-sng-drami-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=51479","title":{"rendered":"Premiera uprizoritve MRAKIJADA u SNG Drami Ljubljana"},"content":{"rendered":"

Krstna uprizoritev igre ‘Mrakijada’ po trilogiji Rimljanovina in po drugih besedilih Ivana Mraka v re\u017eiji Nine Raji\u0107 Kranjac. Dru\u017einska saga o dru\u017ebenem in \u010dlove\u0161kem razsulu kot prilika o inherentni jalovosti tosvetne svojine. Premiera bo 28. marca 2023. ob 18.00 na Velikem odru SNG Drama Ljubljana.<\/strong><\/p>\n

Predzadnja premiera v sezoni 2022\/23 na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo krstna uprizoritev igre Mrakijada<\/strong><\/em> po trilogiji Rimljanovina<\/em> (<\/strong>Stari Rimljan<\/em>, 1939<\/strong>, <\/strong>Sinovi starega Rimljana<\/em>, 1941,<\/strong> Razsulo Rimljanovine<\/em>, 1945<\/strong>) <\/strong>in po drugih besedilih*\u00a0Ivana Mraka<\/strong> v re\u017eiji Nine Raji\u0107 Kranjac<\/strong>. Avtorja priredbe sta Tibor Hrs Pandur <\/strong>in\u00a0Nina Raji\u0107 Kranjac<\/strong>.<\/strong> Premiera, na\u010drtovana 21. marca, je\u00a0zaradi bolezni v ansamblu prestavljena<\/u> na torek, 28. marca<\/strong>, ob 18.00. Prvi ponovitvi na Velikem odru bosta tako na sporedu 29. in 30. marca ob 18.00. V aprilu pa bo Mrakijada<\/em> na sporedu 5. 6. in 13. ob 17.00 ter 7., 11., 12., 14. in 15. ob 18.00.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/a> – Foto Peter Uhan\/SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

V uprizoritvi\u00a0igrajo \u010dlanice in \u010dlani igralskega ansambla Drame\u00a0Tina Vrbnjak<\/strong>,\u00a0Janez \u0160kof<\/strong>,\u00a0Nina Ivani\u0161in<\/strong>,\u00a0Jurij Zrnec<\/strong>,\u00a0Rok Vihar<\/strong>,\u00a0Benjamin Krneti\u0107<\/strong>,\u00a0Nina Vali\u010d<\/strong>,\u00a0Barbara Cerar<\/strong>,\u00a0Jure Henigman<\/strong>,\u00a0Marko Mandi\u0107<\/strong>, Gregor Bakovi\u0107<\/strong>,\u00a0Sa\u0161a Pav\u010dek<\/strong>,\u00a0Veronika Drolc<\/strong>,\u00a0Maja Kon\u010dar<\/strong>,\u00a0Pia Zemlji\u010d<\/strong>,<\/strong> Zvezdana Mlakar<\/strong> in gostja Tamara Avgu\u0161tin<\/strong>.<\/strong> Ob soavtorjih igre Mrakijada<\/em>, re\u017eiserki\u00a0Nini Raji\u0107 Kranjac <\/strong>in dramaturgu Tiborju Hrsu Pandurju<\/strong>, avtorsko ekipo sestavljajo \u0161e<\/strong> scenografinja\u00a0Ur\u0161a Vidic<\/strong>, kostumografinja Marina Sremac<\/strong>, avtor glasbe\u00a0Branko Ro\u017eman<\/strong>, koreografinja\u00a0Tanja Zgonc<\/strong>, lektorica Tatjana Stani\u010d<\/strong>, oblikovalec svetlobe\u00a0Borut Bu\u010dinel<\/strong>, asistent re\u017eiserke\u00a0Jaka Smerkolj Simoneti<\/strong>, asistentka dramaturga\u00a0Brina Jen\u010dek<\/strong> in asistent\u00a0scenografinje\u00a0Luka Ur\u0161i\u010d<\/strong>.<\/p>\n

Dramatika pisatelja, igralca in re\u017eiserja Ivana Mraka<\/strong> (1906\u20131986) velja za spregledano, neuprizarjano in neupravi\u010deno marginalizirano, \u010detudi je sam Mrak vse \u017eivljenje zavestno vztrajal na tej prisilni \u00bbmargini\u00ab, o \u010demer pri\u010da tudi zapis Ivana Mraka v Iztrganem listu iz dnevnika petnajstletnega<\/em>: \u00bbZa protest in opozicijo si bil rojen, [\u2026] in naenkrat si se zna\u0161el pred dejstvom, ki ne potrebuje tvojega kljubovanja in tvojih revolt. Navadil si se trepetati pred ne\u010dem nevidnim, pred oblastjo, naenkrat pa nima\u0161 pred \u010dem ve\u010d. Kakor da je izginil z oblastjo tudi smisel tvojemu \u017eivljenju. [\u2026] In ti, ki ne mara\u0161, ne more\u0161 razumeti neke la\u017ene hierarhije, ki v svoji preprostosti gleda\u0161 stvari, kakor so, nisi in no\u010de\u0161 dojeti, da je vse \u017eivljenje zgrajeno na interesih, bo\u0161 stopil ob stran, kakor pes bo\u0161 poginil. Umakni se, ki no\u010de\u0161 razumeti zakona ve\u010dine!\u00ab<\/p>\n

Ivan Mrak v dru\u017einski sagi Rimljanovina<\/em> \u00bbv imenu golega pre\u017eivetja ironi\u010dno portretira razpad moralnih in eti\u010dnih vrednot. V tak\u0161nem okolju ni ne varnosti ne zato\u010di\u0161\u010da. Niti v najmanj\u0161i dru\u017einski celici. [\u2026] Tukaj ni sporazumov, empatije ali sobivanja. Obstaja le ogromna potreba vsakega po uveljavljanju lastne volje. Druge prisiliti v svoj prav. Mrak se neusmiljeno in pogumno nor\u010duje iz \u0161ibkosti \u010dloveka ter slavi njegov mrak. To po\u010dne z obilo humorja in distance, lahko bi rekli, da nastavi slovenski dru\u017ebi ogledalo, majhnosti prisoli klofuto, margino pa postavi na piedestal,\u00ab je v napovedi Mrakijade<\/em> zapisala re\u017eiserka in soavtorica priredbe Nina Raji\u0107 Kranjac<\/strong>.<\/p>\n

Mrakovo gledali\u0161\u010de v \u010dasu njegovega \u017eivljenja trilogije\u00a0Rimljanovina<\/em>\u00a0ni uprizorilo v celoti.\u00a0Starega Rimljana<\/em>\u00a0je premierno izvedlo leta 1939,\u00a0Sinove starega Rimljana<\/em>\u00a0leta 1941, kmalu po tem (leta 1942) pa so Mraku prepovedali gledali\u0161ko dejavnost, ker se ni vklju\u010dil v fa\u0161isti\u010dni sindikat. Zadnji del trilogije,\u00a0Razsulo Rimljanovine<\/em>, ki ga je dokon\u010dal leta 1945 in je v tiskani obliki iz\u0161el \u0161ele leta 1974, pa doslej \u0161e ni bil uprizorjen. V priredbo Mrakijada<\/em> so vklju\u010deni tudi odlomki iz Mrakovih avtobiografskih besedil*\u00a0Tragi\u010dni paradoks bivanja 2<\/em>\u00a0in\u00a0Ivan O.<\/em>\u00a0ter dram: Blagor premagancev<\/em>,\u00a0Talci,<\/em>\u00a0Rde\u010da ma\u0161a, Gorje zmagovalcev<\/em>,\u00a0Marat<\/em>,\u00a0Andrej Chenier<\/em>.<\/p>\n

Dramaturg in soavtor priredbe Mrakijada<\/em> Tibor Hrs Pandur<\/strong>\u00a0je v gledali\u0161kem listu zapisal, da je trilogija\u00a0Rimljanovina<\/em> \u00bbod vseh Mrakovih dramskih ciklov najbolj avtobiografska, saj na podlagi nekaterih dejstev iz avtorjeve mladosti, predvsem pa usode gostilne Mrakovega o\u010deta Pri starem Rimljanu (kasneje Gostilna pri Mraku, danes Hotel Mrak), pripoveduje fiktivno sago \u2018brutalne rodovine Rimljanovine\u2019 od leta 1919, torej od konca prve svetovne vojne, do leta 1945, konca druge svetovne vojne. \u010ce se prvi del ukvarja z vpra\u0161anjem nasledstva v zakulisju dru\u017ebenega preobrata po prvi svetovni vojni, propadu Avstro-Ogrske ter vzpostavitvi kraljevine SHS (in kasneje kraljevine Jugoslavije) ter s posledi\u010dnim razsulom navidezno \u2018prefinjenega\u2019 malome\u0161\u010danskega sveta Starega Rimljana, ki ga je pokopala \u2018nova era barbarstva\u2019 industrijskega kapitalizma, \u2018ko se misli in dela in proizvaja za ve\u010dino\u2019, in ko je \u2018v dobi kolektivnih in zmehaniziranih podvigov\u2019 povsem prevladala \u2018blazna gonja za denarjem in u\u017eitki\u2019 povojnih dobi\u010dkarjev in \u010drnoborzijancev, se drugi del,\u00a0Sinovi starega Rimljana,<\/em>\u00a0osredoto\u010da na medvojni, eminentno slovenski boj za oblast po smrti \u2018vladarja\u2019, torej na ve\u010dne dru\u017einske prepire zaradi zapu\u0161\u010dine in ohranjanja dedi\u0161\u010dine, na nenehna medsebojna obto\u017eevanja in sumni\u010denja v spremljavi zadol\u017eevanja in alkoholizma.\u00a0Razsulo\u00a0<\/em>kot sklepni del pa slika povojno dru\u017ebeno razsulo (1945\/46) po zmagi nad okupatorjem in vzpon narodnoosvobodilnega gibanja ter komunisti\u010dne partije, povojne obra\u010dune in usodo kolaborantov, posredno pa namiguje tudi na dachauske procese. Vsak del trilogije se za\u010dne po koncu (ali za\u010detku) ene od omenjenih zgodovinskih \u2018prekucij\u2019, sklene pa se s tragi\u010dno smrtjo enega od protagonistov in z vzponom njegovega naslednika, pri \u010demer se zlo\u010dini in dolgovi o\u010deta cikli\u010dno prena\u0161ajo iz roda v rod. Ta cikli\u010dna struktura, ki spominja na Shakespearov \u2018veliki mehanizem zgodovine\u2019 (Kott), pri katerem se prenos oblasti vr\u0161i z vzponom novega kralja, ki ubije prej\u0161njega, in tako\u00a0ad infinitum<\/em>, je v\u00a0Rimljanovini<\/em>\u00a0jasno razvidna. Celotna trilogija pravzaprav uprizarja cikli\u010dni mehanizem nenehnega prenosa in izgube oblasti, ki navsezadnje razkriva inherentno jalovost tosvetne svojine. Izrazitej\u0161i poudarki\u00a0Mrakijade<\/em>\u00a0so nedvomno tudi: vloga Rimljank in uslu\u017ebenk Rimljanovine ter posledi\u010dno usoda \u017eensk v in po vojni; vpra\u0161anje (ne)zmo\u017enosti preseganja \u2018dialektike rablja in \u017ertve\u2019 (Kermauner), torej \u010dloveku o\u010ditno inherentnega mehanizma samopoveli\u010devanja (sebe in na\u0161ih) ter so\u010dasne demonizacije drugih; marginalizacija dolo\u010denih ustvarjalcev, ki jih je na\u0161a kulturna javnost vztrajno zavra\u010dala, predvsem \u010de so javno izpri\u010devali svoje dolgoro\u010dne ambicije po ustvarjanju najve\u010djih del znanosti in umetnosti ali drezali v nevralgi\u010dne to\u010dke narodne psihopatologije\u00ab.<\/p>\n

Lektorica Tatjana Stani\u010d<\/strong> je v gledali\u0161kem listu Mrakijade<\/em> zapisala, da lahko ve\u010dplastnost Mrakovega govora zaradi kompleksnosti in izvirnosti \u00bbbrez dvoma poimenujemo s posebnim imenom: mrakov\u0161\u010dina. Malone vsaka poved mrakov\u0161\u010dine je skladenjski, sintakti\u010dni in leksikalni preplet, ki tvori pomensko in ritmi\u010dno zna\u010dilno izrazno strukturo. Ta jezik je tako poseben, da deluje kot artefakt sam po sebi. Presega generacijske, pa tudi socialnozvrstne kvalifikatorje: mrakov\u0161\u010dino govorijo vse generacije in vsi sloji, v vseh zgodovinskih okoli\u0161\u010dinah. Mrak je jemal od povsod, iz zgodovine, iz okolja, od soljudi, iz umetnosti, iz vsakdana in iz sebe \u2026 Te dobitke je privatiziral in iz njih ustvaril svojo mrakov\u0161\u010dino. Ponekod ves dialog temelji na frazemih. Drugje postane nosilni element dialo\u0161kih povedi neka polnopomenska beseda, ki se ponavlja v vseh mo\u017enih sinonimnih razli\u010dicah. [\u2026] Hkrati pa ves \u010das skrbno pazi na ritem: klju\u010d do modernega razbiranja Mrakovih v\u010dasih hermeti\u010dnih jezikovnih tvorb je njihova ritmi\u010dna struktura. Kadar je poved izre\u010dena s pravilno ritmi\u010dno intonacijo, se pravilno [\u2026] Mrak \u010disto po svoje oblikuje govor v dialogih svojih likov. Ampak ti dialogi so melodi\u010dno tako mo\u010dni, da z repetitivnostjo zvo\u010dnih elementov ritem pripeljejo skoraj do obrednega in poslu\u0161alcu pomagajo pri razumevanju bolj s tem, kako ga potegnejo vase, kot pa s tem, da bi jih analiti\u010dno raz\u010dlenjeval. Enak proces se dogaja tudi igralcem: komentarji, izstopi in drugi potujitveni prijemi se preprosto morajo dogajati v Mrakovem jeziku \u2013 v tem jezikovnem okolju zasebni govori niso za\u017eeleni. In \u010de se je med delovnim procesom pri Mrakijadi <\/em>pokazala potreba po prisotnosti nare\u010dja, je to potreba, ki jo implicira njegovo besedilo in ki izvira iz samih temeljev njegovih jezikovnih iskanj,\u00ab je pojasnila Tatjana Stani\u010d.<\/p>\n

\n

\u00bbOb omembi Ivana Mraka se bo nekaterim Ljubljan\u010danom najbr\u017e takoj izrisala podoba starega, zgrbljenega sivolasega gospoda, ki se ob podpori mlaj\u0161ega sopotnika sprehaja po mestu s po\u010dasnimi, drsajo\u010dimi koraki in hrani golobe, drugi bodo pomislili na njegov done\u010di glas in pompozna branja lastnih dram, tretji na njegovo ekscentri\u010dno \u017eivljenjsko sopotnico, risarko in kiparko Karlo Bulovec Mrak (1895\u20131957), spet \u010detrti pa Mraka najbolj povezujejo z njegovimi himni\u010dnimi tragedijami. Ivan Mrak je postal v \u010dasu svojega \u017eivljenja skoraj \u017ee mitolo\u0161ko bitje in \u0161e danes ga gledamo skozi le\u010de, ki so nastale takrat.\u00ab<\/strong><\/p>\n

Brina Jen\u010dek,\u00a0Biografska skica Ivana Mraka<\/em> (Gledali\u0161ki list SNG Drama Ljubljana)<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n