{"id":51351,"date":"2023-03-10T00:13:11","date_gmt":"2023-03-09T23:13:11","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=51351"},"modified":"2023-03-10T00:14:20","modified_gmt":"2023-03-09T23:14:20","slug":"v-pricakovanju-premiere-krstne-uprizoritve-igre-gospa-dalloway-tomislava-zajca-v-reziji-petra-petkovska","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=51351","title":{"rendered":"V pri\u010dakovanju premiere krstne uprizoritve igre ‘Gospa Dalloway’ Tomislava Zajca v re\u017eiji Petra Petkov\u0161ka"},"content":{"rendered":"

GOSPA DALLOWAY Tomislava Zajca v re\u017eiji Petra Petkov\u0161ka I Krstna uprizoritev igre po motivih romana Viriginie Woolf 10. 3. 2023. premierno v Mali Drami<\/strong><\/p>\n

V petek, 10. marca<\/strong>, bo v Mali Drami premierno za\u017eivela krstna uprizoritev drame\u00a0Gospa Dalloway\u00a0<\/strong><\/em>nagrajenega hrva\u0161kega dramatika in pisatelja\u00a0Tomislava Zajca<\/strong> v re\u017eiji\u00a0Petra Petkov\u0161ka<\/strong>. V igri\u00a0po motivih znamenitega istoimenskega romana\u00a0Virginie Woolf<\/strong>, napisanega pred skoraj sto leti in zaznamovanega z izku\u0161njo prve svetovne vojne in pandemije \u0161panske gripe, avtor\u00a0Tomislav Zajec<\/strong> spregovori o kontradikcijah takratnega kot tudi na\u0161ega \u010dasa, neuresni\u010denih hrepenenjih in ve\u010dnih iskanjih smisla.<\/p>\n

Dramsko besedilo z izvirnim naslovom Gospo\u0111a Dalloway<\/em> je iz hrva\u0161\u010dine prevedla Seta Knop<\/strong>. Dramaturginja uprizoritve je Eva Kra\u0161evec<\/strong>, avtor videa in asistent re\u017eiserja Urban Zorko<\/strong>, scenografinja Sara Slivnik<\/strong>, kostumografinja Gordana Bobojevi\u0107<\/strong>, avtor glasbe Peter \u017dargi<\/strong>, svetovalec za odrski gib Klemen Jane\u017ei\u010d<\/strong>, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak<\/strong> in lektor Arko<\/strong>. V Gospe Dalloway<\/em>\u00a0igrajo \u010dlanice in \u010dlani igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana:\u00a0Ma\u0161a Derganc <\/strong>(Virginia Woolf\/Clarissa Dalloway),\u00a0Sa\u0161a Tabakovi\u0107 <\/strong>(Glas 1\/ Septimus Warren Smith),\u00a0Uro\u0161 F\u00fcrst <\/strong>(Glas 2\/Richard Dalloway),\u00a0Sa\u0161a Mihel\u010di\u010d <\/strong>(Glas 3\/Rezia Smith),\u00a0Vojko Zidar <\/strong>(Glas 4\/Dr. Bradshaw),\u00a0Gorazd Logar <\/strong>(Glas 5\/Peter Walsh),\u00a0Iva Babi\u0107 <\/strong>(Glas 6\/Sally Seton Rosseter)\u00a0in\u00a0Sa\u0161a Pavlin<\/strong>\u00a0Sto\u0161i\u0107 <\/strong>(Glas 7\/Evans).\u00a0Prve ponovitve bodo na sporedu 13., 14., 18., 25. ter 27. marca ob 20.00 in 17. marca 2023. ob 18.00.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/a> – Foto Peter Uhan\/SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

Roman\u00a0Gospa\u00a0Dalloway<\/em>\u00a0Virginie Woolf, objavljen leta 1925, je eno tistih literarnih del, ki so napovedala novo dobo evropskega romana. Skorajda sto let star roman, ki izrisuje senzibilnost modernega \u010dloveka in krizo zahodne civilizacije, je nenavadno sodoben. Ob dana\u0161njem branju v njem hitro prepoznamo vzporednice globalnih katastrof \u2013 vojne, pandemije \u2013 in njihovih te\u017ekih posledic. Te vzporednice dopolnjujejo (aktualne) teme osamljenosti, neizbe\u017enega staranja in ob\u010dutka nezmo\u017enosti procesiranja vseh hiperdogodkov okoli nas, ko se nam vse hitreje pribli\u017eujejo novi in novi nevihtni oblaki podnebnih sprememb. Hkrati pa je za takratni in dana\u0161nji \u010das zna\u010dilno vdajanje \u010dlove\u0161ki naravi, ki lahko znotraj \u0161e tako svetovne krize najde trenutke ne\u010dimrnosti, radodarnosti, samozaverovanosti, veselja, zavisti, pomilovanja, zrenja v male in velike posebnosti.<\/p>\n

Virginia Woolf v svojem romanu opisuje velemestni dan pet let po koncu prve svetovne vojne, ki je v temelju zaznamovala tako njo samo kot njene literarne osebe. Kljub navidezni lahkotnosti vro\u010dega poletnega dne, ko Clarissa Dalloway pripravlja doma\u010do zabavo, se odzven vojne vedno znova vriva v njene misli, v celovito do\u017eivljanje Septimusa Smitha, ki v sebi nosi \u0161e posebej intenzivno izku\u0161njo vojne \u2026 Kot vojak je bil dru\u017ebena \u017ertev, vr\u017eena pred topove, zato da lahko svet funkcionira dalje. Vojno je pre\u017eivel, ni pa se vrnil domov kot zmagovalec, ampak kot globoko psihi\u010dno in mentalno ranjena oseba. Tragi\u010dne izku\u0161nje nikakor ne more preboleti in se zato naposled odlo\u010di za samomor. Tega je pisateljica sprva namenila Clarissi, vendar se je pozneje premislila. V Gospe\u00a0Dalloway<\/em>, v kateri Virginia Woolf izpi\u0161e natan\u010dno psiholo\u0161ko in sociolo\u0161ko \u0161tudijo posledic vojne, je implicirana obsodba nasilja. Z inovativno stilno tehniko vpeljuje mo\u010dne slike, ki priklicujejo nespremenljivo, a vselej prisotno preteklost, obenem pa v \u0161tevilnih slikovitih opisih raziskuje mo\u017enost upanja in lepote.<\/p>\n

Kot je v gledali\u0161kem listu zapisala dramaturginja uprizoritve Eva Kra\u0161evec, se je svet po prvi svetovni vojni v temelju spremenil, in kot je zna\u010dilno za obdobja velikih dru\u017ebenopoliti\u010dnih sprememb, se dru\u017eba \u0161e nekaj \u010dasa ni sposobna prilagoditi na t. i. \u00bbnovo normalnost\u00ab, \u017eivi v iluzijah idealizirane preteklosti in si pravzaprav \u017eeli predvsem pozabe.<\/p>\n

Virginia, kot jo prikazuje Tomislav Zajec v avtorski predelavi Gospe Dalloway<\/em>, pa se bori prav proti dru\u017ebeni pozabi in potla\u010ditvi grozot, ki so evidentno \u0161e vedno \u017eiv del te dru\u017ebe. Pri tem Zajec neverjetno prepri\u010dljivo zajame tako duha \u010dasa, posledice vojne, pandemije in gospodarske krize na dru\u017ebeni ravni kot tudi intimne posledice za pisateljico, ki se spopada z lastno psihofizi\u010dno nezmo\u017enostjo pisanja in neustavljivo potrebo po izpovedi resnice razdejane dru\u017ebe, ujete v neuspelih poskusih razumevanja sveta, v katerem se je naposled zna\u0161la. Tako v dramskem besedilu pravi Virginia: \u00bbGospa Dalloway pa je del prav te dru\u017ebe. In vidim jo, kako pripravlja zabavo za ta svoj vi\u0161ji razred, v tem je smisel, kajti ona je definitivno del sistema, ki si \u017eeli pozabe.\u2019Tomislav Zajec postavlja Virginio Woolf in njeno potrebo po pisanju v samo sredi\u0161\u010de dramskega besedila, kar dolo\u010da klju\u010d za interpretacijo Gospe Dalloway<\/em> v kontekstu dana\u0161njega \u010dasa.\u00ab<\/p>\n

Za branje Gospe Dalloway<\/em> v sodobnem \u010dasu se re\u017eiserju uprizoritve\u00a0Petru Petkov\u0161ku<\/strong> zdi klju\u010dna empatija do drugih in iskrenost do samega sebe:\u00a0\u00bbLahko je soditi dru\u017ebo romana, se smejati posameznim likom in njihovim ne\u010dimrnostim, videti puhlost in praznino v obna\u0161anju na\u0161e sodobne dru\u017ebe, zatiskanje o\u010di pred problemi in krizami sveta, beg v zabavo in pozabo, v spomine, obupano prizadevanje skrivanja pred starostjo in smrtjo, narcisti\u010den strah pred samoto, pokroviteljstvo do tistih, ki bolj trpijo, in tako dalje. A treba je slediti Virginii Woolf in se spomniti, da smo vsi na istem, da je dru\u017eba, ki jo obsojam, le zrcalna podoba mene samega in da smo ljudje pa\u010d \u2013 \u010dlove\u0161ki. Kar ni izgovor za to, da bi se status quo nadaljeval brez sprememb, le opomnik, da se v vsakem posamezniku skriva lepota \u017eivljenja in smrti in da se problemi gibajo na dru\u017ebeni, sistemski ravni\u00ab.<\/p>\n

Ustvarjanje odrske priredbe Gospe Dalloway<\/em> se je za\u010delo z branjem istoimenskega romana Virginie Woolf, ki ga je za uprizoritev Slovenskemu narodnemu gledali\u0161\u010du Drama Ljubljana predlagal priznani hrva\u0161ki dramatik in dramaturg Tomislav Zajec<\/strong>. V proces nastajanja dramskega besedila sta bila vklju\u010dena tako re\u017eiser Peter Petkov\u0161ek<\/strong> kakor tudi dramaturginja Eva Kra\u0161evec<\/strong>. \u00bbSpremljanje vrhunskega ustvarjanja sodobnega dramatika od prvih zametkov idej, med katerimi je tudi njegovo videnje igralke naslovne vloge, prek razli\u010dnih ustvarjalnih faz, pa vse do fascinantnega prelitja izjemno zahtevnega modernisti\u010dnega romana v izvirno dramsko obliko, je dragocen proces,\u00ab je zapisala dramaturginja v gledali\u0161kem listu uprizoritve.<\/p>\n

Tomislav Zajec<\/strong> v svoji\u00a0Gospe\u00a0Dalloway<\/em>\u00a0raziskuje globino posameznih povedi ter prek njih vstopa v dramske like, situacije in \u010das. Njegovo dramsko besedilo po motivih romana Virginie Woolf, ki je izrazito tridelno, spregovori o kontradikcijah takratnega kot tudi na\u0161ega \u010dasa, neuresni\u010denih hrepenenjih in ve\u010dnih iskanjih smisla. Prvi del najintenzivneje vzpostavlja Virginio in njeno pisanje romana. Drugi del priredbe najmo\u010dneje izkori\u0161\u010da narativne niti oziroma valove romana. Prepletata se dva \u010dasa, mladost gospe Dalloway, ko je bila \u0161e Clarissa Parry, in ve\u010d realnosti njenega zrelega \u017eivljenja, v katerem spoznamo tudi njen drugi obraz, vojnega veterana s posttravmatsko stresno motnjo Septimusa Warrna Smitha. Tretji del priredbe je zabava, ki zavalovi vse do sodobnosti in s tem aktualizira Gospo Dalloway<\/em> skozi prizmo t. i. dru\u017ebe \u00bbnove normalnosti\u00ab. Zaj\u010devo dramsko besedilo predvideva, da Virginio Woolf in Clarisso Dalloway igra ena igralka (Ma\u0161a Derganc<\/strong>), kar Peter Petkov\u0161ek<\/strong> ozna\u010di za mojstrsko potezo: \u00bbClarissa kot lik izhaja iz Virginie, predstavlja pa tisti del nje, ki je neob\u010dutljiv, pripaden in podlo\u017een sistemu, privilegiran, ukvarjajo\u010d se z lastnimi ne\u010dimrnimi problemi. A pomembno je zlasti to, da je Virginia ne obsoja, ravno nasprotno. Do svojega lika je empati\u010dna, daje ji mo\u017enost \u010dutenja, ponudi ji preteklost z mo\u017enostjo izpolnitve, resni\u010dno se trudi z njo, da bi jo osmislila in jo privedla do tega, da za\u010duti \u017eivljenje in lepoto,\u00ab je v intervjuju \u00a0za gledali\u0161ki list Gospe Dalloway<\/em> povedal re\u017eiser krstne uprizoritve.<\/p>\n

\u00bbVsak, ki si ob branju Gospe Dalloway <\/em>sku\u0161a predstavljati vsaj pribli\u017eno ustrezno dramsko adaptacijo romana, se bo strinjal, da je to izredno te\u017eka naloga. V tem smislu je Tomislav opravil titansko delo ter na\u0161el odli\u010den klju\u010d vstopa v material in strukturo, ki podpira tako teme iz romana kot njihovo aktualizacijo,\u00ab je nastajanje odrske priredbe opisal Peter<\/strong> Petkov\u0161ek<\/strong>. \u00bbPri procesu sem sodeloval kot neke vrste prvi bralec in sogovornik, hkrati z besedilom pa je nastajal tudi re\u017eijski koncept, ki mu je Tomislav \u017ee sproti tenko\u010dutno prisluhnil in ga vgradil v tekst. Tak\u0161no sodelovanje se je izkazalo kot plodno za oba, saj sva \u017ee od samega za\u010detka bolj izlu\u0161\u010dila nekatere teme in usmerila fokus v dolo\u010dene smeri, kar je pri tako bogatem in razvejenem materialu nujnost.\u00ab Re\u017eiji pristop je Petkov\u0161ek oblikoval iz \u00bbvtisov ob branju romana in iz pogovorov s Tomislavom, zgostil pa se je okoli principa valovanja<\/em>. Gladko in v\u010dasih neopazno prehajanje iz lika v lik, realnosti v fikcijo, sedanjosti v preteklost, trenutka v spomin mi je dajalo ob\u010dutek valovanja skozi mnoge razse\u017enosti in plasti, to pa oder do neke mere, \u010deprav seveda bolj ekonomi\u010dno, kar se ti\u010de same koli\u010dine besedila, lahko omogo\u010di celo bolj plasti\u010dno, kot to naredi tekst. V romanu in v delih Virginie Woolf nasploh je tudi veliko podob z vodo, valovanjem, vetrom; njen prvi otro\u0161ki spomin je poslu\u0161anje zvoka valov, vetra in oknic v postelji. To ne pomeni nujno prisotnosti vode kot take (tudi na videu, ki spremlja predstavo, nam je najbolj pravilno delovala bolj vetrovna, suha pokrajina), gre za lovljenje ob\u010dutka blage sanjskosti skozi kreacijo, vzpostavljanja svetov za hip in nato prehajanja ali valovanja v nekaj drugega. Na ta na\u010din se svetovi nalagajo drug na drugega, kot neke plasti puhastega snega ali zraka, iz prepleta vseh skupaj pa se pojavi nekaj novega, emergentnega,\u00ab je v intervjuju za Gledali\u0161ki list SNG Drama Ljubljana pojasnil Peter Petkov\u0161ek<\/strong>.<\/p>\n

Kot v gledali\u0161kem listu zapi\u0161e Eva Kra\u0161evec<\/strong>, se ena od klju\u010dnih premis Zaj\u010deve igre zgodi na znameniti zabavi gospe Dalloway, na kateri v romanu Clarissa zgolj izve za samomor Septimusa Smitha, v dramski priredbi pa se z umrlim Septimusom sre\u010da iz o\u010di v o\u010di. \u00bbTo sre\u010danje ima velik pomen tako za Clarisso kot tudi za Virginio, slednji\u010d pa tudi za pri\u010dujo\u010do uprizoritev. Gre namre\u010d za temeljno soo\u010denje med dvema podobama dru\u017ebe, ki na svoj na\u010din predstavljata tudi dva pola Virginijine osebnosti. Virginia pravi: \u2018Pisala sem o njej, da bi jo ubila, res je. Kot predstavnico sistema, kot tisto, ki se ne bori, ki odneha. Toda tiso\u010de mladih mo\u017e je moralo umreti, da bi \u0161lo \u017eivljenje naprej. In komu je to mar, povej mi. Rada bi videla, da nekomu je in da ni vse zaman. Tako da ne bi bilo treba, da sem v prihodnje jaz tista, ki prena\u0161a sporo\u010dilo \u017eivljenja naprej.\u2019 S tem ko gospe Dalloway ne ubije, ji ponudi mo\u017enost spoznanja in prilo\u017enost, da na novo vzpostavi strast do \u017eivljenja s tisto silo, ki jo je v sebi zatrla v rani mladosti, in predvsem novo ob\u010dutljivost,\u00ab tako Kra\u0161evec.<\/p>\n

\n

Tomislav Zajec<\/strong> se je rodil leta 1972 v Zagrebu in tam na Akademiji za dramsko umetnost diplomiral iz dramaturgije. Pi\u0161e romane, scenarije, drame in poezijo. Uvr\u0161\u010den je v ve\u010d hrva\u0161kih in tujih antologij proze, poezije in dramatike. Bil je selektor festivalov Maruli\u0107evi dnevi, Gavellovi ve\u010deri in Mali Maruli\u0107 in je \u010dlan \u0161tevilnih umetni\u0161kih komisij in \u017eirij. Njegova dela so prevedena v angle\u0161\u010dino, franco\u0161\u010dino, mad\u017ear\u0161\u010dino, polj\u0161\u010dino, sloven\u0161\u010dino, nem\u0161\u010dino, \u0161pan\u0161\u010dino, romun\u0161\u010dino in ru\u0161\u010dino. Zaposlen je kot izredni profesor na Akademiji za dramsko umetnost v Zagrebu, poleg tega pa vodi dramske in scenaristi\u010dne delavnice v Zagrebu in Splitu. Napisal je trinajst izvirnih dramskih besedil \u2013 John Smith, vali\u017eanska princesa<\/em> (John Smith, princeza od Walesa<\/em>, 1998), Atentatorji<\/em> (Atentatori<\/em>, 1999), Svinje<\/em> (2001), Novi Nosferatu<\/em> (2002), Mleko<\/em> (Mlijeko<\/em>, 2003\/4), Dorothy Gale<\/em> (2007), Astronavti<\/em> (Astronauti<\/em>, 2008), Re\u0161eni<\/em> (Spa\u0161eni<\/em>, 2009), Treba bi bilo peljati psa na sprehod<\/em> (Trebalo bi pro\u0161etati psa<\/em>, 2012), Tisto, kar manjka<\/em> (Ono \u0161to nedostaje<\/em>, 2014), Mala Moskva<\/em> (2018), Izginjanje<\/em> (Nestajanje<\/em>, 2021), Franz<\/em> (2022) \u2013 in dramski monolog David. Skozi \u0161ipo <\/em>(David. Preko stakla<\/em>, 2020). Njegove drame so uprizorili v Zagrebu, Splitu, Vara\u017edinu, Dubrovniku, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Londonu, Buenos Airesu, Glasgowu, Bradfordu, Norwichu, Bukare\u0161ti, Br\u0103ili in Ipswichu. Po svojem istoimenskem dramskem besedilu je napisal tudi scenarij za film re\u017eiserja Filipa Peruzovi\u0107a Treba bi bilo peljati psa na sprehod<\/em> (2014) in bil koscenarist pri filmu Daliborja Matani\u0107a Mati asfalta<\/em> (Majka asfalta<\/em>, 2010). Pi\u0161e dramatizacije in priredbe ter dela kot dramaturg v gledali\u0161\u010dih, med drugim kot zunanji sodelavec Zagreba\u010dkega kazali\u0161ta mladih.<\/p>\n

Za dramo Treba bi bilo peljati psa na sprehod<\/em> je dobil leta 2018 grand prix na 29. Dnevih gledali\u0161kih piscev v Lyonu (Journ\u00e9es de Lyon des Auteurs de Th\u00e9\u00e2tre). \u0160estkrat je dobil dr\u017eavno nagrado Marina Dr\u017ei\u0107a za novo dramsko delo \u2013 za drame Atentatorji<\/em>, Dorothy Gale<\/em>, Re\u0161eni<\/em>, Treba bi bilo peljati psa na sprehod<\/em>, Tisto, kar manjka<\/em>, Izginjanje<\/em>; dvakrat je dobil nagrado marul na Festivalu hrva\u0161ke drame in gledali\u0161\u010da Maruli\u0107evi dnevi \u2013 za dramo Tisto, kar manjka<\/em> in za dramatizacijo romana Kristijana Novaka \u010crna mati zemla<\/em>; dobil je nagrado Darka Ga\u0161parovi\u0107a na Mednarodnem festivalu malih odrov Reka \u2013 za dramaturgijo pri uprizoritvi Zagreba\u010dkega kazali\u0161ta mladih Huddersfield<\/em>. Dobil je nagrado Hrvatskega glumi\u0161ta (spletnega portala Hrva\u0161kega dru\u0161tva dramskih umetnikov) za leto 2021 in zlato pero za najbolj\u0161e dramsko besedilo na festivalu Mednarodna gledali\u0161ka sre\u010danja Distrikta Br\u010dko BiH leta 2022 \u2013 oboje za dramatur\u0161ko obdelavo Moli\u00e8rove komedije Skopuh<\/em> \u2013 in \u0161tevilne druge nagrade za knji\u017eevno, scenaristi\u010dno in dramatur\u0161ko delo.<\/p>\n

\n

Peter Petkov\u0161ek <\/strong>(r. 1986) je diplomiral iz primerjalne knji\u017eevnosti in franco\u0161\u010dine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. \u0160tudij je nadaljeval v Londonu na Royal Academy of Dramatic Art (MA Text and Performance) in v New Yorku na univerzi Columbia ter tam dokon\u010dal magisterij gledali\u0161ke re\u017eije pod mentorstvom priznanih re\u017eiserjev Anne Bogart in Briana Kulicka. V Ameriki je re\u017eiral naslednje uprizoritve:\u00a0The Blind<\/em>\u00a0(Schapiro Theater),\u00a0The Weird Tree<\/em>\u00a0(Lerner Studio),\u00a0Scrapland<\/em>\u00a0(The Wintercheck Factory),\u00a0Cat on a Hot Tin Roof<\/em>\u00a0(Fordham),\u00a0The Mystery of Edwin Drood<\/em>\u00a0(Clark),\u00a0Gilgamesh: A Musical Epic<\/em>\u00a0(The Connelly Theatre), Od <\/em>(Schapiro Theater), The Cherry Orchard <\/em>(Horace Mann Theatre) in Eden: Part III <\/em>(Signature Theater). Re\u017eiral je tudi drugod po svetu: v Ekvadorju in \u010cilu z indijanskima\u00a0skupnostma \u0160uar in Mapu\u010de,\u00a0v Hongkongu muzikal Lepotica in zver<\/em>, ki je osvojil nagrado Trinity Collegea, v Amsterdamu uprizoritev socialno anga\u017eirane igre I Am Not Antigone<\/em> avtorice Vivien von Abendorff. Poleg tega je re\u017eiral \u0161e druge klasike, sodobne drame in muzikale, med epidemijo pa je v sodelovanju s korejsko produkcijsko hi\u0161o Yesigong nastala virtualna uprizoritev\u00a0Project, Hong Do<\/em>.Project, Hong Do<\/em>.\u00a0Po asistenci re\u017eiserki Mateji Kole\u017enik pri operi Fidelio<\/em> v Baden-Badnu je do\u017eivel slovenski debut v Slovenskem ljudskem gledali\u0161\u010du Celje z uprizoritvijo Klinc<\/em>. Trenutno dela doktorat na univerzi Leeds v Angliji o performativnih reakcijah na podnebne spremembe in medkulturnem dialogu kot generatorju novih dru\u017ebenih paradigem.<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n