{"id":50952,"date":"2023-01-17T00:26:27","date_gmt":"2023-01-16T23:26:27","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=50952"},"modified":"2023-01-17T13:42:54","modified_gmt":"2023-01-17T12:42:54","slug":"mrtvaski-ples-augusta-strindberga-premierno-na-velikem-odru-sng-drama-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=50952","title":{"rendered":"‘Mrtva\u0161ki ples’ Augusta Strindberga premierno na Velikem odru SNG Drama Ljubljana"},"content":{"rendered":"

‘Mrtva\u0161ki ples’ Augusta Strindberga v re\u017eiji Eduarda Milerja premierno na Velikem odru SNG Drama Ljubljana 18. januarja 2023.<\/strong><\/p>\n

Premiera uprizoritve Mrtva\u0161ki ples<\/em><\/strong>\u00a0\u0161vedskega dramatika in pisatelja\u00a0Augusta Strindberga<\/strong> v re\u017eiji Eduarda Milerja<\/strong>, ki smo jo prvotno na\u010drtovali 14. januarja 2023., bo v sredo, 18. januarja 2023.<\/strong>, ob 20.00 na Velikem odru SNG Drama Ljubljana.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/a> – Foto Peter Uhan<\/p>\n

Uprizoritev\u00a0Strindbergove\u00a0drame\u00a0<\/em>o zakoncih, ki ju ne ve\u017ee ljubezen, ampak sovra\u0161tvo, je\u00a0nastala po prevodu Janka Modra<\/strong>. Avtorica priredbe\u00a0in dramaturginja uprizoritve je\u00a0\u017danina Mir\u010devska<\/strong>, avtorica jezikovne predelave in lektorica\u00a0Tatjana Stani\u010d<\/strong>, scenograf\u00a0Branko Hojnik<\/strong>, kostumografinja Jelena Prokovi\u0107<\/strong>, avtor videa\u00a0Atej Tutta<\/strong>, oblikovalka svetlobe\u00a0Mojca Sarja\u0161<\/strong>, avtor glasbenega izbora Eduard Miler<\/strong>, svetovalka za franco\u0161\u010dino\u00a0Sa\u0161a Mihel\u010di\u010d\u00a0<\/strong>in asistentka kostumografinje\u00a0Sa\u0161a Draga\u0161<\/strong>. V Mrtva\u0161kem plesu<\/em>\u00a0igrajo\u00a0Igor Samobor<\/strong>, Nata\u0161a Barbara Gra\u010dner<\/strong>, Bojan Emer\u0161i\u010d<\/strong>, Domen Novak<\/strong>, Eva Jesenovec\u00a0<\/strong>in Petra Govc<\/strong>. Prvi ponovitvi bosta na sporedu 19. in 30. januarja 2023. ob 19.30.<\/p>\n

Strindbergova igra Mrtva\u0161ki ples<\/em> (1901) je bila na odru ljubljanske Drame doslej uprizorjena le enkrat, in sicer pred ve\u010d kot sto leti (1920) v re\u017eiji Osipa \u0160esta. Na prvi pogled realisti\u010dna drama, ki je v globljih plasteh simbolisti\u010dna, v njej pa lahko prepoznamo tudi elemente absurdizma, problematizira \u00bbtemno plat \u010dloveka, ki ima nagonsko potrebo po zmagi z destrukcijo,\u00ab v gledali\u0161kem listu zapi\u0161e \u017danina Mir\u010devska<\/strong>. Igra z obilico \u010drnega humorja in lucidnih ter duhovitih dialogov, ki jo je Strindberg napisal v dveh delih, mojstrsko izri\u0161e profile posameznikov, ki so izrazito toksi\u010dni, \u017eivljenjsko in karierno neuspe\u0161ni duhovni vampirji, zazibani v brezdu\u0161ni mrtva\u0161ki ples. Ena od posebnosti uprizoritve v re\u017eiji Eduarda Milerja<\/strong> in v priredbi \u017danine Mir\u010devske<\/strong> je, da zdru\u017euje oba dela Strindbergovega Mrtva\u0161kega plesa<\/em>, kar v svetovni zgodovini gledali\u0161kega uprizarjanja te dramske klasike predstavlja precej\u0161njo redkost.<\/p>\n

Protagonisti igre so tiranski voja\u0161ki stotnik Edgar (Igor Samobor<\/strong>), ki poveljuje pomorski artileriji; njegova manipulativna \u017eena Alice (Nata\u0161a Barbara Gra\u010dner<\/strong>), nekdanja in nerealizirana igralka; in njen bratranec Kurt (Bojan Emer\u0161i\u010d<\/strong>), vodja karantenske postaje, vzpostavljene na otoku, imenovanem Mali pekel. Sovra\u0161tvo je edina vez med zakoncema, ki \u017ee 25 let \u017eivita skupaj na tem otoku. V stolpu, ki je bil neko\u010d zapor, sta si uredila dom, ovalni salon, ki je, tako kot njuna zveza, zatohel, plesniv in strupen. Gre za nekak\u0161no ve\u010dno karantena, v kateri, izolirana od preostalega sveta, uprizarjata svojo zakonsko vojno. Po 15 letih Kurt obi\u0161\u010de sestri\u010dno Alice in njenega soproga Edgarja. V mladosti so bili namre\u010d veliki prijatelji. Njegov obisk spremeni in po\u017eivi sovra\u017eno in izpraznjeno rutino sobivanja zakoncev. Gosta se vampirsko<\/em> okleneta in v njem najdeta idealnega poslu\u0161alca, interakcije z Edgarjem in Alice pa v Kurtu prebudijo in razgalijo temne plati njegove osebnosti. Vampirski zna\u010daj<\/em> je mogo\u010de opaziti tudi pri mlaj\u0161ih likih: Judit (Eva Jesenovec<\/strong>) gradi s snubci zelo podoben odnos, kot ga imata star\u0161a Edgar in Alice. Kurtov sin Alan (Domen Novak<\/strong>), kultiviran, naivno \u010dist, iskren in vljuden mladeni\u010d, je bodo\u010di Edgar. Ciklus zla, ki se oplaja in se pretaka z enega na drugega, poganja vampirski \u010dlovek, ki je plenilec, parazit, mrhovinar. Kot v gledali\u0161kem listu zapi\u0161e Mir\u010devska, gre za \u00bbizrazito anga\u017eirano besedilo, ki razgali genezo marsikaterega zla, tudi v politi\u010dnem smislu. Tekst je \u2018anatomija\u2019 temne zgodovine \u010dlove\u0161tva, ki je zaciklano v destrukcije in samodestrukcije\u00ab.<\/p>\n

\u017danina Mir\u010devska o priredbi drame Mrtva\u0161ki ples<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbPo ve\u010dmese\u010dnem poglabljanju v Strindbergov Mrtva\u0161ki ples<\/em> in po dvomese\u010dnem uprizoritvenem procesu se mi potrjuje misel, da je besedilo spregledano in velikokrat povr\u0161no prebrano.\u00a0M<\/strong>rtva\u0161ki ples<\/em> problematizira temno\/toksi\u010dno plat \u010dloveka. Vsi jo imamo, brez izjeme. V tej toksi\u010dni plati je vir\/geneza vseh \u010dlove\u0161kih nesre\u010d, civilizacijskih konfliktov in katastrof. S tem tekstom nam je Strindberg dal diagnozo o vsem, kar je slabega v nas in okrog nas. Lahko ga beremo kot fenomenolo\u0161ko \u0161tudijo \u010dlove\u0161ke destruktivne narave, ki skozi sovra\u0161tvo gradi kult samopotrditve. T<\/strong>ekst je morda strukturno pomanjkljiv, tudi delno zastarel, zaradi tega sta bili nujni predelava in kraj\u0161anje, vendar sta njegova miselna platforma in sporo\u010dilna natan\u010dnost tako pomembni, da mu zagotavljata prostor v samem vrhu svetovne dramatike. Gre za klasiko, ki bo vedno sodobna in sve\u017ea, ne zaradi tega, kako je tekst izpisan, temve\u010d zaradi natan\u010dnega in modrega vpogleda v esenco \u010dloveka in njegove ne\u010dlove\u010dnosti. V<\/strong> uprizoritvenem procesu smo raziskovali \u010dlovekove notranje vzgibe in manifestacije vsega tega, kar je slabega v \u010dloveku. Obravnavali smo stanja, ki so nekaj najslab\u0161ega. P<\/strong>roces je bil vivisekcija stanj, kot so sovra\u0161tvo, napihovanje, samopoveli\u010devanje, manipuliranje, zapeljevanje, tekmovanje, podtikanje, eliminiranje. Proces je bil dokaj zahteven. Najprej je bilo nujno posodobiti oziroma temeljito predelati prevod iz leta 1975. Bilo je potrebno sneti patino s skorajda vsake druge replike. To je bila edina pot, da tekst sploh za\u017eivi. \u0160ele zatem je besedilo razgrnilo svojo ve\u010dplastnost. Na prvi pogled gre za realisti\u010dno dramo, vendar je v globljih plasteh simbolisti\u010dna, \u0161e celo z elementi absurdizma. Prav tako je posebnost teksta \u010drni humor ter lucidni in duhoviti dialogi. K<\/strong>ot vsak pomemben tekst tudi ta obravnava univerzalno resnico o \u010dloveku, ki nam postre\u017ee z opozorilno mislijo, ki bi nas morda lahko streznila: \u017divljenje je vojna. Sovra\u0161tvo je virus, ki se nenehno obnavlja in kro\u017ei, iz roda v rod. Smrt je edina odre\u0161itev. Prihodnost je zagotovljena. Njeno ime je sovra\u0161tvo.\u00a0<\/em>S<\/strong>trindbergova igra prika\u017ee svet osvajalskih, trdosr\u010dnih, cini\u010dnih, hinavskih in nevarnih stotnikov \u2013 \u2018voj\u0161\u010dakov\u2019 in manipulativnih, prera\u010dunljivih in zlobnih zapeljivk \u2013 \u2018igralk\u2019. Skupaj na\u010drtno stopata v sovra\u017ena zakonska razmerja, da bi parazitirala drug na drugem, da bi oplajala svojo zagrenjenost. Njuno medsebojno sovra\u0161tvo ne ostane samo med stenami; \u0161iri se po vertikali in horizontali in oku\u017ei vsakega, ki se jima pribli\u017ea. Vsi liki v tekstu so \u017eivljenjsko in karierno neuspe\u0161ni. To so eksistence neiz\u017eivetega \u017eivljenja. V<\/strong>si so imeli velike ambicije, v \u017eivljenju so \u2018rinili navzgor\u2019, na vrh dru\u017ebe, ostali pa so na dnu. Njihov vsesplo\u0161ni neuspeh in hkrati zavest o minljivosti oziroma smrti sta vir sovra\u0161tva. Kolikor ve\u010dja je njihova nerealiziranost, tem bolj so destruktivni. So posledica svoje brezmejne arogance ali nesposobnosti. Ne preostane jim ni\u010d drugega kot o\u0161abnost in samov\u0161e\u010dnost. \u010castihlepno si gradijo spomenike v muzeju lastnih katastrof. Polnijo vitrine z odlikovanji, nagradami in medaljami za svoja ne\u010dlove\u0161ka dejanja. Ne verjamejo v pekel, \u010deprav so sredi njega. S<\/strong>trindberg nam subtilno ponudi \u0161e eno univerzalno resnico. Ne\u010dimrnost je vir vsega zla. Vendar: ne\u010dimrnost je \u010dlove\u0161ka. Pomisel, da bo od nas ostala le \u0161ajtrga gnoja, odpira celo poglavje o paradoksu \u017eivljenja. Vse je tako minljivo in vse gre v pozabo. Nerealiziranec te\u017eje odide s tega sveta. Preprosto se ne more sprijazniti z dejstvom, da mora zapustiti svet kot gnoj. Ne more sprejeti, da bo epitaf njegovega \u017eivljenja ena sama, bedna vrstica: \u2018Toliko cirkusa zaradi ene \u0161ajtrge!\u2019<\/em> Bori se in praska s kremplji. No\u010de umreti! In \u010deprav je samo navidezno \u017eiv, tava kot vampir, ki i\u0161\u010de telo drugega \u010dloveka, z namero, da se naseli vanj in tam parazitira. Ko se naseli v tuje telo, ga raz\u017ere, kot lubadar raz\u017ere deblo, ga uni\u010di od znotraj, ko vanj naseli virus destruktivnosti. N<\/strong>aslov Mrtva\u0161ki ples<\/em> se nana\u0161a na vampirskega \u010dloveka, ki je duhovno mrtev, \u0161e preden dejansko umre. Kar vidimo v tekstu, je ples mrtvakov, ljudi brez du\u0161. Dejansko in metafori\u010dno gre za \u010dlove\u0161ko mrtva\u0161nico, ki se napaja iz duhovno razpadajo\u010dih kadavrov.\u00a0D<\/strong>anse macabre<\/em>, ples smrti, simbolizira \u017eivljenje kot zle sanje, medtem ko smrt postane osvoboditev od grozot \u017eivljenja. U<\/strong>pam, da bo vsak gledalec v Strindbergovem sporo\u010dilu na\u0161el svoj oto\u010dek odre\u0161itve iz lastnega pekla.\u00ab<\/p>\n

Tatjana Stani\u010d o jezikovni predelavi in govorni podobi uprizoritve<\/strong><\/p>\n

\u00bbBesedilo Strindbergove drame Mrtva\u0161ki ples<\/em> smo dobili kot delovno verzijo prevoda Janka Modra iz leta 1975. Zato se je kot prvi delovni postopek pojavila potreba pregledu tega prevoda: ali potrebuje posodobitev, in \u010de, do katere mere. Izkazalo se je, da je jezikovna posodobitev potrebna tako iz vsebinskih kot iz slogovnih in jezikovnih razlogov. S<\/strong>trindbergovo besedilo je napisano v \u017eanru konverzacijske drame, ki mestoma prehaja v filozofski diskurz, z odmiki v simbolno, celo absurdisti\u010dno dikcijo. Najve\u010dji premik v posodabljanju besedila je bilo vna\u0161anje prijemov in zna\u010dilnosti sodobnega pogovornega jezika v dialo\u0161ko strukturo. Z zavedanjem, da je bila teorija o jezikovni zvrstnosti in o gledali\u0161kem pogovornem jeziku v sedemdesetih letih \u0161e v povojih, je bilo treba dialoge posodobiti; morali so pridobiti moderno dinamiko in okretnost in se znebiti obilice medmetov ter ilustrativnih \u010dustvenih vrivkov, ki naj bi prina\u0161ali iluzijo naravnega govora. Obenem pa je bilo treba upo\u0161tevati zahtevne filozofske pasa\u017ee, pesni\u0161ko metaforizacijo in prefinjeni humor, ki so zna\u010dilni za govor Strindbergovih likov. Pozornost so zahtevali tudi bolj ali manj direktni citati iz klasi\u010dne dramatike ali literature.\u00a0Z<\/strong> upo\u0161tevanjem vseh teh vidikov ve\u010dplastnosti avtorjeve pisave sva z dramaturginjo pregledali celotno besedilo. Jezikovna predelava je bila nadalje usmerjena v zvrstno raz\u010dlenjevanje replik: pogovorna in zborna izreka se v na\u0161i predelavi izmenjujeta glede na govorni polo\u017eaj likov in njihovo stopnjo ironizacije povedanega; leksikalno in skladenjsko sta zaznamovana oba lika mlaj\u0161e generacije, Judit (oblika imena kot namig na Cankarjevo dekadentno fazo) in Alana; ve\u010dstav\u010dne periode z zapleteno sintakso duhovito ilustrirajo kvaziintelektualno nadutost stotnika Edgarja; \u017eanrska raznovrstnost, prignana celo do snobovske rabe franco\u0161\u010dine, pod\u010drtuje odrske nastope igralke Alice; nasprotno pa velika lapidarnost, skoraj redkobesednost Kurta izpri\u010duje njegovo ironi\u010dno distanco, morda tudi nemo\u010d \u2026 M<\/strong>o\u010d jezika, ki je v delovni verziji Modrovega prevoda nakazana, je v uprizoritvi, ki temelji tudi na nadaljnjem zgo\u0161\u010devanju in \u010di\u0161\u010denju besedila, tako zadobila prilo\u017enost, da za\u017eivi v novi, restavrirani mo\u010di.\u00ab<\/p>\n

\n

Strindbergova igra govori o zakonskem paru, ki ga zdru\u017euje ne ljubezen temve\u010d \u2013 ah, kako paradoksalno \u2013 sovra\u0161tvo. Sovra\u0161tvo je edina vez med Edgarjem in Alice: on voja\u0161ki stotnik, ki poveljuje pomorski artileriji, in ona nekdanja igralka. Skupaj \u017eivita \u017ee 25 let v stolpu, ki je bil neko\u010d zapor. Stolp je zdaj njun ovalni salon, ki ni ni\u010d drugega kot kletka, v kateri vodita svojo zakonsko vojno. Besedilo prikazuje tiranskega kapitana, njegovo manipulativno \u017eeno in \u00bbnedol\u017enega\u00ab bratanca Kurta\u00a0\/…\/. Zakaj zakonca sploh vztrajata v tako strupeni zakonski skupnosti? Odgovor je preprost. Ni\u010desar drugega nimata razen svojega sovra\u0161tva. Sovra\u0161tvo je postalo smisel \u017eivljenja. \/…\/ Strindbergova igra prika\u017ee svet trdosr\u010dnih kapitanov \u2013 \u00bbvojakov\u00ab \u2013 in manipulativnih in zlobnih zapeljivk \u2013 \u00bbigralk\u00ab \u2013, ki na\u010drtno stopajo v zakonska razmerja. V dnevni sobi sovra\u017enih zakoncev prepoznamo absurdnost \u010dlove\u0161kega stanja in fenomenologijo vseh konfliktov. Vsaka bolezen dru\u017ebe je \u010dlove\u0161ka. In \u0161e ve\u010d. Vsaka bolezen narave je prav tako \u010dlove\u0161ka. Obe imata za vzrok metastaziran duh. \/…\/<\/p>\n

\u017danina Mir\u010devska<\/strong>, avtorica priredbe in dramaturginja uprizoritve<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n