{"id":50755,"date":"2022-12-17T16:50:08","date_gmt":"2022-12-17T15:50:08","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=50755"},"modified":"2022-12-17T16:50:08","modified_gmt":"2022-12-17T15:50:08","slug":"sng-drama-ljubljana-in-cukrarna-predstavljata-gibanje-dimitrija-kokanova-v-reziji-jusa-zidarja","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=50755","title":{"rendered":"SNG Drama Ljubljana in Cukrarna predstavljata ‘Gibanje’ Dimitrija Kokanova v re\u017eiji Ju\u0161a Zidarja"},"content":{"rendered":"

Nagrajeno dramsko besedilo se subtilno in poeti\u010dno loteva vpra\u0161anj identitete in filozofsko preizpra\u0161uje polje svobode in avtonomije posameznika znotraj navidez liberalne demokrati\u010dne dru\u017ebe v \u010dasu poznega kapitalizma.<\/strong><\/p>\n

Program Male Drame 2022\/23 SNG Drama Ljubljana nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo\u00a0igre\u00a0Gibanje<\/strong><\/em> srbskega dramatika in dramaturga mlaj\u0161e generacije Dimitrija Kokanova<\/strong> v re\u017eiji Ju\u0161a Zidarja<\/strong>. V uprizoritvi, ki je nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana<\/strong> in Cukrarne<\/strong>, igrajo Polona Juh<\/strong>, Nejc Cijan Garlatti<\/strong> in Benjamin Krneti\u0107<\/strong>. Gibanje <\/em>(srb. Kretanje<\/em>) je v sloven\u0161\u010dino prevedla Aleksandra Rekar<\/strong>. Ob re\u017eiserju Ju\u0161u Zidarju avtorsko ekipo uprizoritve sestavljajo dramaturginja Eva Kra\u0161evec<\/strong>, koreografinja Bojana Robinson<\/strong>, scenograf Branko Hojnik<\/strong>, kostumograf Matja\u017e Plo\u0161injak<\/strong>, avtor videa Atej Tutta<\/strong>, oblikovalec zvoka Jurij Ali\u010d<\/strong>, oblikovalec svetlobe Lev Predan Kowarski<\/strong> in lektor Arko<\/strong>. V uprizoritvi je uporabljena glasba <\/strong>zasedb SBO <\/strong>in Insan<\/strong>. Premiera bo v petek, 23. decembra<\/strong>, ob 20.00 v Cukrarni, z za\u010detkom v lokalu Rafinerija Cukrarna.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/a> – Foto Peter Uhan\/SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

Za igro Gibanje<\/em> s podnaslovom Tehnologija in koreografija strahu je Dimitrije Kokanov leta 20<\/em>20 prejel Sterijevo nagrado za najbolj\u0161e sodobno dramsko besedilo v Srbiji. Gibanje<\/em> spregovori o stanju strahu sodobnega posameznika v poznem kapitalizmu, ki je \u010das nenehnih kriz. Poeti\u010dna izpoved, pisana v duhu svobodne forme sodobne dramske pisave, intimno in do bole\u010de to\u010dke iskrenosti in samopreizpra\u0161evanja <\/em>odpira pogled v globino osiroma\u0161ene \u010dlove\u0161ke du\u0161e, utesnjene v kalupe sodobne zahodne dru\u017ebene konvencije. Skozi intimno iskanje posameznikove identitete in posthumanisti\u010dno perspektivo se Dimitrije Kokanov v Gibanju<\/em> loteva vpra\u0161anj spolne identitete in preizpra\u0161uje polje svobode in avtonomije znotraj navidez liberalne demokrati\u010dne dru\u017ebe.<\/p>\n

Avtor Dimitrije Kokanov<\/strong> je v pri\u010dakovanju skoraj\u0161nje prve slovenske uprizoritve Gibanja<\/em> zapisal: \u00bbSvet je sestavljen iz besed in njegovi temelji so besede<\/em>, pravi poljska nobelovka Olga Tokarczuk v svoji knjigi Jakobove bukve<\/em>. Dramsko besedilo Gibanje<\/em> (Kretanje<\/em>) je sestavljeno iz veliko besed, ki so namenjene govorjenju na odru in oblikovane v monolo\u0161ko formo. Moja ideja je torej, da izvajalci med uprizarjanjem tega besedila izgovarjajo besede, da bo veliko besed, to pa zato, ker verjamem, da so besede temelj sveta, tak\u0161nega sveta, kot ga poznamo, sveta, ki ga beremo in ki ga posku\u0161amo razumeti. Rad bi poudaril, da sem neskon\u010dno hvale\u017een prevajalki Aleksandri Rekar za natan\u010dnost, ob\u010dutljivost in razumevanje med procesom prevajanja Kretanja<\/em> v Gibanje<\/em>. Besedilo Gibanje<\/em> govori o \u017eivljenju v strahu pred prihodnostjo, sedanjostjo in preteklostjo. Lahko bi rekli, da je tema besedila kontinuirano stanje strahu v \u010dlovekovem \u017eivljenju. Strahovi se prepletajo, zamenjujejo in dopolnjujejo, najmo\u010dnej\u0161i pa so strah pred samoto, strah pred neznanim, strah pred minljivostjo, strah pred Druga\u010dnim, strah pred samospoznanjem in strah pred \u010dustvi. Ta strah pred strahom, strah pred \u0161ibkostjo, je to\u010dka anksioznosti in o tem govori to besedilo. Tisto, kar me kot dramatika najbolj okupira, je vpra\u0161anje odgovornosti pri uporabi javnega prostora odra \u2013 za koga se bomo odlo\u010dili, da mu damo glas znotraj tega javnega prostora. In ali lahko damo glas prostoru samemu. Glede na to sem se odlo\u010dil, da bom v patriarhatu s tem besedilom dal glas mo\u0161kim \u010dustvom na tak na\u010din, da bodo oslabila trdnost tradicionalne prezence mo\u0161kega govora. Drugi cilj je, da bom dal glas prostorom, oziroma da bom prostore afirmiral kot govorne subjekte. Dru\u017ebeni kontekst tega besedila je v govoru ume\u0161\u010den v samostalnike \u017eenskega spola: tovarna in vrt (srb.: ba\u0161ta). Vsi govori so prostori strahu, zato tudi telo kot to\u010dko vpisa anksioznosti razgla\u0161am za vseprisotno. Gibanje je telo strahu. \u0160e nekaj, kar pravi Olga Tokarczuk: \u2018Kadar nas je strah, se zapremo vase in vrnemo k preverjenim vedenjskim vzorcem.\u2019 S tem besedilom se jaz kot pisatelj odpiram proti drugim, z \u017eeljo, da bi vzpostavil avtoriteto nad lastnimi strahovi. In ko govorimo o avtoriteti; pisateljica Elizabeth Strout pravi, da je najpomembnej\u0161a avtoriteta tista, ki jo ima pisatelj nad papirjem (stranjo), medtem ko pi\u0161e. Ker je Gibanje<\/em> besedilo, napisano predvsem za uprizarjanje, se iskreno veselim avtoritete, ki jo imajo nad tem besedilom izvajalci in avtorska ekipa uprizoritve.\u00ab<\/p>\n

Gibanje<\/em> Dimitrija Kokanova \u00bbkli\u010de po invenciji na nivoju uprizoritvene forme in v svojem neizprosnem preizpra\u0161evanju trenutne kulturne konvencije terja od uprizoritvene ekipe, da postavi pod vpra\u0161aj tudi ustaljene uprizoritvene konvencije, torej gledali\u0161\u010de, ki je del te iste kulture \u2013 me\u0161\u010danske, zahodnoevropske hiperkorektne kulture patriarhalnega reda belega mo\u0161kega. Uprizoritev mora, v skladu z radikalno iskrenostjo besedilne predloge, premostiti varen okvir neosebne odrske reprezentacije problema in ponuditi oziroma ustvariti prostor, \u010das in senzibilnost, da skupaj in skrajno iskreno pretresemo na\u0161e \u2013 me\u0161\u010dansko \u2013 polje empatije in njeno \u0161irino,\u00ab je zapisal re\u017eiser uprizoritve Ju\u0161 Zidar<\/strong>.<\/p>\n

V prvem delu<\/strong> tega sugestivnega dvodelnega dramskega besedila, ki je bilo krstno uprizorjeno leta 2020 v beograjskem Bitef teatru (re\u017eiserka Jovana Tomi\u0107), spregovorijo subjekti. Prvi subjekt spregovori o ljubezenskem razhodu, o strahu pred starostjo in o nezmo\u017enosti prebolevanja razhoda. Plava v morju, premika se z mirovanjem. Drugi spregovori o zaklenjenosti v spomin na trenutek o\u010detove smrti, o gibanju reke, ki nikoli ne zastane, in o stereotipni predstavi o mo\u0161kem, kakr\u0161en naj bi po o\u010detovem zgledu postal tudi sam. Tretji spregovori o strahu pred odklonom od dru\u017ebenih normativov in o izolaciji. Plava v akvariju, telo je mirno, skriva se kot \u017eival. \u010clovek kljub svoji antropocentri\u010dni zaverovanosti ni zmo\u017een razre\u0161iti bivanjskih zagat, nasprotno, zdi se, da se civilizacijsko \u010dedalje bolj zapleta v lastne zanke. Na tem mestu dramsko besedilo preusmeri izrekanje od tradicionalnega subjekta k objektom oziroma prostorom, ki morda \u0161e zmorejo redefinirati \u010dlovekovo eksistenco. V drugem delu<\/strong> tako spregovorijo prostori gibanja, ki v posthumanizmu postanejo subjekti. Prva je tovarna, ki je, zdaj \u017ee v svoji razkrojeni podobi, nekak\u0161en opomin na propad neke skupnosti, zlasti njenih delavcev. Drugi prostor gibanja je vrt, spomenik uni\u010dene narave, ki pa se \u0161e spominja, da v naravi ni hierarhije in da je \u010dlovek le njen del. Slednji\u010d pa spregovori telo, ki s svojo zmo\u017enostjo gibanja, \u010dustvovanja, izra\u017eanja ipd. pre\u0161ije to subtilno besedilo. S tem dramatik izpi\u0161e tudi \u0161e vedno tle\u010de upanje za \u010dlove\u0161tvo. \u00bb\u010ce je prvi del besedila labodji spev individualizma v \u010dasu poznega kapitalizma, drugi del predstavlja post\u010dlove\u0161ki klic po vzajemnem obstoju enakovrednih entitet, po mediaciji med razli\u010dnimi vrstami, bitji in prostori, ki lahko sobivajo v so\u017eitju, po vnovi\u010dni povezavi skupnosti\u00ad \u2013 skozi gibanje,\u00ab v gledali\u0161kem listu zapi\u0161e njegova urednica in dramaturginja uprizoritve Eva Kra\u0161evec.<\/strong><\/p>\n

V sezoni 2022\/23 bo Gibanje<\/em> na sporedu\u00a027., 28., 29. ter 30. decembra ob 20.00 in 3., 4., 5., 6., 7., 13., 14. ter 16. januarja 2023 ob 20.00 v Galeriji\u00a0Cukrarna. 5. januarja bo predstavi sledil\u00a0pogovor z ustvarjalci Gibanja<\/em> v okviru Abonmaja Mala Drama Plus.<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n