{"id":50604,"date":"2022-12-01T00:34:05","date_gmt":"2022-11-30T23:34:05","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=50604"},"modified":"2022-12-01T00:34:05","modified_gmt":"2022-11-30T23:34:05","slug":"premijera-predstave-kako-je-padlo-drevo-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=50604","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘Kako je padlo drevo’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

KAKO JE PADLO DREVO Katarine Morano v re\u017eiji \u017dige Divjaka I Krstna uprizoritev premierno 3. 12. 2022. na Velikem odru Drame<\/strong><\/p>\n

V soboto, 3. decembra 2022., ob 20.00 bo na Velikem odru premiera krstne uprizoritve igre Kako je padlo drevo<\/em><\/strong> Katarine Morano<\/strong>, ki je nastala po naro\u010dilu SNG Drama Ljubljana. Re\u017eiser drame, ki prika\u017ee, kako je zavrelo<\/em> tudi tistim, ki so mislili, da za to nimajo \u010dasa, je \u017diga Divjak<\/strong>. V uprizoritvi uveljavljenega avtorskega tandema igrajo \u010dlani igralskega ansambla Drame Janez \u0160kof<\/strong>, Silva \u010cu\u0161in<\/strong>, Tina Vrbnjak<\/strong>, Uro\u0161 F\u00fcrst<\/strong>, Nina Ivani\u0161in<\/strong>, Maru\u0161a Majer, Timon \u0160turbej<\/strong> in gosta Gregor Zorc<\/strong>\u00a0ter Iztok Drabik Jug<\/strong>.\u00a0Dramaturginja uprizoritve je Katarina Morano<\/strong>, scenograf Igor Vasiljev<\/strong>, kostumografinja Tina Pavlovi\u0107<\/strong>, avtor glasbe Bla\u017e\u00a0Gracar<\/strong>, in\u0161truktor bobnanja in svetovalec za ritem Marjan Stani\u0107<\/strong>, lektorica Tatjana Stani\u010d<\/strong> in oblikovalec svetlobe Borut Bu\u010dinel<\/strong>.<\/p>\n

<\/p>\n

Fotografiju ustupila SNG Drama<\/strong><\/a> ; Foto Peter Uhan\/SNG Drama Ljubljana<\/p>\n

V uprizoritvi Kako je padlo drevo<\/em> spremljamo prizore iz vsakdanjega \u017eivljenja ni\u010d kaj posebne dru\u017eine, katere \u010dlani se vsak na svoj na\u010din posku\u0161ajo prebiti skozi natrpane urnike in preko nakopi\u010denih bremen, ki so si jih nabrali, ko so pre\u017eivljali ure, dneve, leta drvenja proti nekak\u0161ni vedno bolj odmikajo\u010di se jasnini. Ujeti v svoje skrbi\u00a0 ugotavljajo, da \u017eivljenje vseeno be\u017ei mimo, najsi se s tem ukvarjajo ali ne.\u00a0In medtem ko zmorejo biti pozorni le nase, se v svetu dogajajo stvari, ki so z vsakim dnem bolj nepovratne. Oziroma, kot uprizoritev opi\u0161eta Katarina Morano<\/strong> in \u017diga Divjak<\/strong>: gre za zgodbo o drevesu, o fantu, o dru\u017eini, o Reksiju, o klopih in znamenjih, o jeznih pismih, o premo\u010deni postelji, ki \u0161trli iz avta; o dnevu, ki se je vsakdanje za\u010del, se bliskovito odvijal in nepovratno kon\u010dal.<\/p>\n

Zdi se, da trenutek, ki ga \u017eivimo, najbolj dolo\u010da \u00bb\u0161e nikoli tako tesnobna so\u010dasnost dveh trditev: \u2018Sistem, v katerem \u017eivimo, in \u2013 posledi\u010dno \u2013 na\u0161 na\u010din \u017eivljenja ni dober, ni vzdr\u017een, in ne samo, da ne vodi v svetlo prihodnost, na\u0161 na\u010din \u017eivljenja vodi v gotov propad tako \u010dlove\u0161ke civilizacije kot tudi planeta, kakr\u0161nega poznamo danes.\u2019 In pa: \u2018Po\u010dutim se, kot da se ne da ni\u010d narediti, ni\u010d spremeniti, kot posameznik\/-ca sem popolnoma brez mo\u010di.\u2019 Ti dve prepri\u010danji skupaj ustvarjata prav poseben, ve\u010d kot samo tesnoben ob\u010dutek, ob\u010dutek so\u010dasnega gorenja in ga\u0161enja, kri\u010danja in \u0161epetanja, drvenja in stanja na mestu.\u00a0 Vsak dan se znajdemo v situacijah, v katerih bi kot posamezniki\/-ce morda morali spregovoriti, se izpostaviti, se za kaj zavzeti, se morda samo malo odpreti, malo podeliti, vsaj poskusiti razumeti, ne obsojati ali morda bolj obsoditi, potola\u017eiti, si vzeti nekaj \u010dasa, se malo umiriti \u2026 pa tega ne storimo, ker imamo ob\u010dutek, da ni mogo\u010de ni\u010desar storiti, da smo premajhni, preutrujeni, neizku\u0161eni, premalo pomembni, premalo na\u010ditani in razgledani, v preslabi psihofizi\u010dni kondiciji, preslabo artikulirani. Zaradi strahu pred konfliktom, zaradi strahu pred izpostavljanjem, zaradi strahu pred vtikanjem v tuje probleme, zaradi strahu pred razo\u010daranjem, zaradi strahu pred \u017eivljenjem samim se odre\u010demo tistemu polnemu bivanju, ki ga \u010dlovek dose\u017ee le takrat, kadar \u017eivi v skladu s svojim prepri\u010danjem, v skladu s svojim srcem,\u00ab sta na pomembnost na\u0161e anga\u017eiranosti opozorila avtorica igre in dramaturginja Katarina Morano<\/strong> in re\u017eiser \u017diga Divjak<\/strong>.<\/p>\n

Pomembni temi, ki ju obravnavata drama in uprizoritev, sta tudi gentrifikacija ter njen vpliv na okolje in zelene mestne povr\u0161ine. Gentrifikacija, s katero ozna\u010dujemo proces prilagajanja dolo\u010denih urbanih predelov in sosesk vi\u0161jim dru\u017ebenim razredom, s spreminjanjem in pozidavo teh obmo\u010dij v tako imenovane nadstandardne turisti\u010dne, storitvene ali stanovanjske objekte vodi v izrinjanje (manj premo\u017enega) lokalnega prebivalstva iz teh skupnosti. \u00bb\u010ce bi naklju\u010dne ljudi na ulici vpra\u0161al, kaj pomeni izraz \u2018gentrifikacija\u2019, bi v odgovor dobil predvsem skomige z rameni. (\u2026) Ta odsotnost razumevanja uni\u010dujo\u010dega pojava zbuja strah. Kako, da o tem ni\u010d ne znamo povedati v krajih, ki jih je gentrifikacija tako mo\u010dno zadela? \u010ce bi se \u010dlovek pred dvajsetimi leti izselil iz prestolnice in se vrnil leta 2022, bi mislil, da je pri\u0161el na drug kontinent,\u00ab je v gledali\u0161kem listu uprizoritve zapisal glasbenik in aktivist Miha Bla\u017ei\u010d<\/strong>. Gentrifikacija pogosto ogro\u017ea tudi zelene povr\u0161ine, ki imajo v urbani skupnosti \u017eivljenjsko pomembno ekolo\u0161ko in dru\u017ebeno vlogo. \u00bbStik z naravo je za \u010dloveka \u017eivljenjskega pomena in rastline imajo kot, zgodovinsko gledano, varnej\u0161i del narave posebno mesto pri zagotavljanju stika mestnih ljudi z naravo. (\u2026) Mesto gradijo drevesa in stavbe, pri \u010demer je mnogo bolj preprosto zgraditi novo stavbo, kot posaditi in vzgojiti veliko, novo mestno drevo,\u00ab je v gledali\u0161kem listu zapisala krajinska arhitekta Maja Simoneti<\/strong>.<\/p>\n

Igra je napisana v sve\u017eem, sodobnem pogovornem jeziku. \u00bbV tem besedilu govor deluje kot splo\u0161na<\/em>, skupna baza, osnova skupine. Deluje kot govor nekega ljudstva, kot povezovalni element majhne skupnosti, ki nima problemov znotraj sebe (vsaj ne usodnih \u2026), ampak se kot pleme spopada s problemi, ki prihajajo od zunaj, iz okolja, ki ni ve\u010d dobrotno in prijazno,\u00ab je v gledali\u0161kem listu uprizoritve zapisala lektorica uprizoritve Tatjana Stani\u010d<\/strong>.<\/p>\n

Premieri bodo sledile \u0161tevilne decembrske ponovitve, ki bodo na sporedu\u00a05.<\/strong>, 6.<\/strong>, 10.<\/strong>, 12.<\/strong>, 13.<\/strong>, 14.<\/strong>, 16.<\/strong>, 19.<\/strong>, 22. <\/strong>in 23.<\/strong>\u00a0ob 19.00 in\u00a015. 2022.<\/strong> ob 17.00.\u00a0Predstavi,\u00a0ki bo na sporedu 21.<\/strong> decembra 2022. ob 18.30, bo sledil pogovor z ustvarjalci<\/strong> v okviru Abonmaja Plus.<\/p>\n