{"id":50227,"date":"2022-10-26T17:54:39","date_gmt":"2022-10-26T15:54:39","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=50227"},"modified":"2022-10-26T17:54:39","modified_gmt":"2022-10-26T15:54:39","slug":"premijera-predstave-zene-v-testu-u-ljubljanskoj-sng-drami","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=50227","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘\u017dene v testu’ u ljubljanskoj SNG Drami"},"content":{"rendered":"

Uprizoritev ‘\u017dene v testu’ kot spomin na izro\u010dilo \u2013 most med preteklostjo in sedanjostjo. Avtorski projekt re\u017eiserke \u017dive Bizovi\u010dar\u00a0<\/strong>v okviru Dramine platforme \u010cakajo\u010d Supermana<\/strong> bo v Mali Drami premierno za\u017eivel\u00a0v petek<\/strong>, 4. novembra 2022.<\/strong>, ob 20.00.<\/p>\n

Programsko platformo \u010cakajo\u010d Supermana<\/strong> v sezoni 2022\/23 za\u010denjamo\u00a0z uprizoritvijo \u017dene v testu<\/em><\/strong>. Premiera avtorskega projekta, ki so ga po motivih slovenskih ljudskih pesmi, balad in obi\u010dajev zasnovali re\u017eiserka \u017diva Bizovi\u010dar <\/strong>in njena avtorska ekipa, bo v petek<\/strong>, 4. novembra 2022.<\/strong>, ob 20.00 v Mali Drami. V \u017denah v testu<\/em> igrajo \u0161tiri igralke: \u010dlanici ansambla Drame\u00a0Barbara \u017defran<\/strong> in Zvezdana Mlakar<\/strong> ter gostji Nata\u0161a Keser<\/strong> in Ivana Percan Kodarin<\/strong>. Ob re\u017eiserki \u017divi Bizovi\u010dar<\/strong> avtorsko ekipo sestavljajo dramaturga Iva \u0160tefanija Slosar<\/strong> in Nik \u017dnidar\u0161i\u010d<\/strong>, scenografinja Maru\u0161a Mali<\/strong>, kostumografinja Nina \u010cehovin<\/strong>, oblikovalec zvoka Ga\u0161per Lovrec<\/strong>, svetovalca za petje Melani Popit<\/strong> In Matej Kastelic<\/strong>, avtor videa Janez \u0160krlec<\/strong>, lektor Jo\u017ee Faganel<\/strong> in oblikovalec svetlobe Bor Ravbar<\/strong>. Prve ponovitev bodo na sporedu 5., 10. in 11. novembra 2022. ob 20.00 v Mali Drami.<\/p>\n

<\/p>\n

Ivana Percan Kodarin ; Fotografiju ustupila SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/a> – Foto Peter Uhan<\/p>\n

Ustvarjalna ekipa uprizoritve\u00a0\u017dene v testu<\/em> je gledali\u0161ko raziskovala slovenske ljudske pesmi, balade in obi\u010daje. Skozi proces odkrivanja in obujanja ljudskega izro\u010dila je avtorje vodila \u017eelja po gradnji mostu med preteklostjo in sedanjostjo. Ukvarjali so se z vpra\u0161anji o \u017eivljenju na\u0161ih prednic v tradicionalni dru\u017ebi, z zgodbami, ki so si jih prepevale ob delu, s tabuji in drugimi pomembnimi elementi, ki so oblikovali njihova \u017eivljenja. \u017denske preteklosti tako v \u017denah v testu <\/em>spoznavamo preko \u0161tirih letnih \u010dasov, nosilka vsakega od njih je ena igralka, kar je poudarjeno tudi v imenih vlog: Nata\u0161a Keser<\/strong> je Tapomladna, Ivana Percan Kodarin<\/strong> je Tapoletna, Barbara \u017defran<\/strong> je Tajesenska in Zvezdana Mlakar<\/strong> je Tazimska. \u00bbSpomladi \u0161e od jutranje rose mokro dekletce z za\u010dudenjem spoznava svet okoli sebe in njegove zakonitosti. Poleti pod peko\u010dim soncem, ko te\u017eko najdemo senco, da bi se zatekli v njen hlad, se mladenka sre\u010duje s prekipevanjem ljubezni, prvo bole\u010dino in pritiskom dru\u017ebe, ki je zanjo dolo\u010dila njeno pot. In nato zraste grozdje na trti in zraste otrok materi. Jesen je \u010das veselja, ko je bilo \u017eenskam med trenjem lana kon\u010dno dopu\u0161\u010deno, da so bile, kar jim je bilo prej onemogo\u010deno \u2013 glasne, je\u0161\u010de, vesele, nagajive. \u017dal pa je to veljalo le dan ali dva, nato je bila \u017eenska vrnjena v edino vlogo, ki ji je pripadala v tradicionalni dru\u017ebi \u2013 v vlogo matere. Ta je bila pogosto zaznamovana z bole\u010dino in te\u017ekimi odlo\u010ditvami. Ko smo se jeseni z zunanjih travnikov, pa\u0161nikov in polj preselili za \u0161tiri zidove doma\u010dih hi\u0161, predstavlja zima \u010das, ki ga namenimo pregledu preteklega leta in pripravam na novo leto pod okriljem najstarej\u0161ih med nami. Prisluhnemo zgodbam, ki smo jih spoznali, morda tistim, ki smo jih \u017ee skoraj pozabili, in tistim, ki se ponavljajo vsaki\u010d znova,\u00ab uprizoritev opisuje ustvarjalna ekipa.<\/p>\n

Cikli\u010dni \u010das narave je namre\u010d tisti \u010das, ki sta mu sledila tudi tradicionalna dru\u017eba in \u010dlovek. Vse se rodi, razvija ter nazadnje umre. A ne dokon\u010dno, temve\u010d se na nek na\u010din le odmakne, da prepusti prostor novemu rojstvu, \u017eivljenju in rasti. Narava in dru\u017eba \u017eivita naprej. \u010clovek v \u010dasu, h kateremu se ustvarjalci \u017den v testu<\/em> vra\u010dajo s pesmimi, ni posameznik, ki ob rojstvu ste\u010de preko startne linije in sku\u0161a priti \u010dim dlje, temve\u010d je del skupnosti. To skupnost povezujejo obi\u010daji, pesmi, plesi in pripovedke, mnogi dolo\u010deni za specifi\u010dni dogodek ali \u010das v letu. \u00bb\u010clovek se kot pomlad<\/strong> rodi, spoznava svet, odra\u0161\u010da, poleti <\/strong>spozna prvo \u017ege\u010dkanje v trebuhu, prvo jezo in razo\u010daranje, jeseni <\/strong>sprejema vse ve\u010dje odgovornosti in postane gonilna sila dru\u017ebe, dokler pozimi<\/strong> ne za\u010dne znanja predajati drugim, preden umre,\u00ab sta v gledali\u0161kem listu zapisala dramaturga uprizoritve Iva \u0160tefanija Slosar<\/strong> in Nik \u017dnidar\u0161i\u010d<\/strong>. \u00bb\u0160tiri igralke druga drugo postavljajo v simulacijo, v kateri se dogodki odvijajo le za eno od njih, ostale pa pesmi na razli\u010dne na\u010dine (z glasbo, igro vlog, menjavanji vlog, no\u0161njo mask) spreminjajo v resni\u010dnost. Emotivnost se tako prena\u0161a iz ene na drugo, druge pa se je oprimejo le takrat, ko je to potrebno za razvoj zgodb,\u00ab v listu pojasnita dramaturga uprizoritve.<\/p>\n

Pesmi, vklju\u010dene v uprizoritev, so raznolike po formalni, vsebinski ter \u010dasovno-pokrajinski ravni. \u00bbNabor \u2013vklju\u010duje pripovedne pesmi s socialno tematiko, ki so \u0161e danes raz\u0161irjene in niso omejene na pokrajino ali \u010das nastanka oziroma \u010das, ki ga opisujejo \u2013 je eden od mogo\u010dih pogledov na ljudsko zapu\u0161\u010dino, ki postavlja v ospredje \u017eenski lik in povezavo s tedanjimi socialno-dru\u017ebenimi zakonitostmi. Prav tako so pesmi usklajene z razporeditvijo obi\u010dajev in nekaterih doma\u010dih opravil. Pri vsaki pesmi se porajajo \u0161tevilna vpra\u0161anja: zakaj je pesem nastala, ob kak\u0161ni prilo\u017enosti so jo peli, je bil njen namen pou\u010devati, se posmehovati ali pripovedovati neskon\u010dno dolgo zgodbo ob kme\u010dkih opravilih, kak\u0161no je sporo\u010dilo pesmi danes? Kaj se je spremenilo in kaj je ostalo enako? Pesmi slikajo podobe \u017eensk, od otroka do mladenke, matere in babice, vse podobe pa so tudi vnaprej dolo\u010dene vloge, s pomenom (torej z nekak\u0161nim prispevkom) za skupnost in z na\u010dinom obna\u0161anja, ki ga zahteva od igralke. Te precej ozke in jasne dolo\u010ditve pa hitro odpirajo prostor za deviacije te vloge. Naj bo to podoba slabe matere \u2013 detomor, splav, prodaja otroka; ali preseganje predvidenih spolnih vlog \u2013 odhod v vojsko. Ljudske pesmi tako postanejo zakladnica popisovanja tega, kak\u0161na \u017eenska ne sme biti in kaj so bile na\u0161e prednice prisiljene storiti zaradi socialne negotovosti. Vendar pa lahko iz pesmi izlu\u0161\u010dimo tudi skupino \u017eensk, ki so odstopale namerno, ker so hotele biti druga\u010dne ali pa se le niso hotele podrediti \u2013 nekaterim se to ponesre\u010di, druge so bile zaradi tega kaznovane s kaznijo, huj\u0161o od prestopka. Prav te deviacije, uporna dejanja, s katerimi se liki uprejo ustroju sveta, so tisto, kar nas je v prvi vrsti zanimalo in kar smo zato tudi umestili v predstavo. V teh izjemah lahko opazimo zametke progresivnosti ali vsaj napredka, namige na spremembe v dru\u017ebi, ki \u0161ele prihajajo, in potrebe po teh spremembah v korist celotne skupnosti. Na ta na\u010din lahko iz ljudskega izro\u010dila izkopljemo povezavo s sedanjostjo, ki se ne ozira na spolitizirano formo, temve\u010d zgolj na prvotno vsebino. A opevanje dejanj \u017eensk, dobrih in predvsem slabih, pomeni, da re\u010d vsaj ni zamol\u010dana. Neposredno naslavljanje \u017ee omenjenih \u2018ob\u010dutljivih\u2019 tem \u0161aljivih pesmi ali balad je z dana\u0161njega vidika surovo druga\u010den diskurz. Pesmi so zasnovane z vidika dru\u017ebe, v katero sodijo tipizirani liki, ne z vidika osamosvojenih individuumov, kot se (zmotno) dojemamo danes. Kot nekateri ljudski obi\u010daji, ki so prikazani v uprizoritvi, tudi ljudske pesmi opevajo to nadrejenost dru\u017ebe nad posameznikom. In \u010detudi to pomeni, da ima dru\u017eba prav in ima pravico do kaznovanja in posmeha, ko se nekdo oddalji od pri\u010dakovanega, pa mo\u010d skupnosti pomeni tudi tola\u017ebo in zavetje,\u00ab v gledali\u0161kem listu uprizoritve razmi\u0161ljata dramaturga in pojasnita, kako uprizoritev z vzpostavitvijo skupnosti \u0161tirih \u017eensk razli\u010dnih generacij, ki se za\u010dne osamosvajati prav v skupnih obi\u010dajih na gledali\u0161kem odru, posku\u0161a o\u017eiviti svet, ki ga ni ve\u010d. \u00bbObi\u010daji, kot so obhajanje vasi kresnic \u2013 deklet, ki so pred kresom ljudi s svojim petjem vabila na poletno kresovanje ter \u0161\u010ditila polja pred zlimi duhovi \u2013 in obredi skupinskega umivanja, ustvarjajo prostor, kjer \u017eenska za\u017eivi mimo sicer\u0161nje odvisnosti do mo\u0161kega. Pogosta navezava na misti\u010dne lastnosti in skrivnostnosti, ki naj bi jo \u017eenski spol nosil v sebi, v svoji intuiciji in povezanosti z naravo, \u0161e zdale\u010d ni zgolj \u017eenska stvar; mnogi obi\u010daji, ki so bili namenjeni izklju\u010dno mo\u0161ki udele\u017ebi, vklju\u010dujejo navezavo na pretekla verovanja in z naravo povezana obredja daljnih prednikov. Mogo\u010de je potegniti tudi vzporednice med \u0161e danes poznanimi \u2018tradicionalno mo\u0161kimi\u2019 in skoraj pozabljenimi \u2018\u017eenskimi\u2019 obi\u010daji.\u00ab<\/p>\n

Ustvarjalke in ustvarjalci \u017den v testu<\/em> so pri obdelavi zbranega materiala \u2013 ta je obsegal pesmi, obi\u010daje in strokovno gradivo, ki pojasni zakaj in kako se je ljudsko izro\u010dilo vklju\u010devalo v vsakdan prednikov \u2013 iskali na\u010din \u00bbkako hkrati predstaviti ljudske obrazce, vendar ne kot cenene poskuse rekonstrukcije (t. i. folklore), in kako te obrazce povezati s sedanjostjo (torej vzpostaviti svojevrsten celosten komentar), hkrati pa materialov nismo hoteli zlorabiti za dokazovanje te ali one ideje, ki bi izvirala iz sodobnosti. Na\u0161a povezava je bila torej enosmerna: iz preteklosti v sedanjost, okoli konteksta preteklosti postaviti sedanjost, dana\u0161nje vrednote in na\u010dela, vendar brez izrazitega spreminjanja obstoje\u010dega in izbranega materiala. Nekdaj<\/em> brez poseganja obkro\u017eiti z danes<\/em>. Nekatere pesmi so predstavljene v ohranjenih melodijah, druge so dobile prirejene melodije ali na novo spisano zvo\u010dno podlago, ki pa se ve\u010dinoma napaja na ljudskih vzorcih. Poleg tega smo razpetost med nekdaj in danes iskali prav v povezovanju zvokov. Poleg glasu, primarnega in\u0161trumenta ljudskega izro\u010dila, in preprostih tradicionalnih glasbil se v pripoved vklju\u010dijo elektronski zvoki in manipulacija z zvo\u010dnimi efekti. Ti sami po sebi morda zvenijo kot iz drugega sveta, vendar sledijo uporabljenemu raziskovalnemu principu, s katerim so bili ustvarjeni in vklju\u010deni v uprizoritev, na\u010dinu stvarjenja ljudskih pesmi, ki so nastajale v dialogu med formo in vsebino. V \u017denah v testu <\/em>se tako zgodi vse in hkrati ni\u010d: cikli\u010dna struktura pa vse, kar se je zgodilo, na koncu razveljavi. Zgodba je le zgodba, dogodek le spomin, vse skupaj pa tone v pozabo, \u010deprav se ponavlja znova in znova. In enako velja tudi za \u017eenske, ki se pojavijo v predstavi: \u0161e danes obstajajo, le nasilje je druga\u010dno, zakrito druga\u010de, trenutki svobode so druga\u010dni, ustvarjeni so druga\u010de. Se je sploh kaj resni\u010dno spremenilo?\u00ab sta\u00a0v gledali\u0161kem listu raz\u010dlembo uprizoritve zaokro\u017eila dramaturga.<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n