{"id":49976,"date":"2022-10-12T23:05:00","date_gmt":"2022-10-12T21:05:00","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976"},"modified":"2022-10-13T23:23:22","modified_gmt":"2022-10-13T21:23:22","slug":"mednarodna-koprodukcija-prometej-22-po-ajshilovem-vklenjenem-prometeju-v-reziji-gaborja-tompe","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976","title":{"rendered":"Mednarodna koprodukcija &#8216;Prometej \u201922&#8217; po Ajshilovem &#8216;Vklenjenem Prometeju&#8217; v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: justify;\"><strong>PROMETEJ \u201922 v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe premierno 15. 10. 2022. na Velikem odru Drame I Mednarodna koprodukcija po Ajshilovem Vklenjenem Prometeju. Aktualna priredba znamenitega anti\u010dnega mita\u00a0o Prometeju spregovori o polo\u017eaju in usodi sodobnih intelektualcev.<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">V soboto, 15. oktobra 2022., ob 20.00 bo na Velikem odru SNG Drama Ljubljana slovenska premiera mednarodne koprodukcije <strong><em>Prometej \u201922<\/em><\/strong>, ki sta jo po <strong>Ajshilovem <\/strong><em>Vklenjenem Prometeju<\/em> zasnovala <strong>\u00c1gnes Kali<\/strong> in <strong>G\u00e1bor Tompa<\/strong>. Uprizoritev s podnaslovom <em>Hommage \u00e0 Beckett<\/em>, ki je nastala v sodelovanju <strong>Mad\u017earskega dr\u017eavnega gledali\u0161\u010da v Cluju<\/strong>, <strong>Slovenskega narodnega gledali\u0161\u010da Drama Ljubljana<\/strong> in <strong>Dr\u017eavnega gledali\u0161\u010da Konstanca<\/strong>, je re\u017eiral mednarodno priznani gledali\u0161ki umetnik <strong>G\u00e1bor Tompa<\/strong>. Premiera <em>Prometeja &#8217;22<\/em> v Mad\u017earskem dr\u017eavnem gledali\u0161\u010du v Cluju je bila 1. julija 2022, premiera v Dr\u017eavnem gledali\u0161\u010du Konstanca pa bo 26. januarja 2023. Prve ponovitve na Velikem odru Drame bodo na sporedu 17., 18., 19., 20. in\u00a022. oktobra ob 19.30 ter 21. oktobra ob 18.00.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><img decoding=\"async\" style=\"border: none; width: 100%;\" src=\" https:\/\/www.drama.si\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Prometheusz_BIR_2465.jpg \" \/><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Fotografiju ustupila <a href=\"https:\/\/www.drama.si\/dogodek\/prometej-22\/\"><strong>SNG Drama Ljubljana<\/strong><\/a> &#8211; Foto: BIR\u00d3 Istv\u00e1n<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">V uprizoritvi<em> Prometej &#8217;22<\/em>, ki je del \u0161ir\u0161ega mednarodnega projekta <strong>Zveze evropskih gledali\u0161\u010d<\/strong>, naslovljenega <strong><em>Katastrofa<\/em><\/strong>, nastopa 16 igralk in igralcev iz vseh treh sodelujo\u010dih gledali\u0161\u010d: <strong>Igor Samobor<\/strong>,<strong> Tam\u00e1s Kiss<\/strong>,<strong> Florin Aioane<\/strong>, novi \u010dlan igralskega ansambla Drame <strong>Domen Novak<\/strong><strong>,<\/strong><strong> Anik\u00f3 Peth\u0151<\/strong>,<strong> \u00c1ron Dim\u00e9ny<\/strong>,<strong> Ecaterina Lupu<\/strong>,<strong> Eva Jesenovec<\/strong>,<strong> Eszter Rom\u00e1n<\/strong>,<strong> Mirela Pan\u0103<\/strong>,<strong> Zsolt Bogd\u00e1n<\/strong>,<strong> Dana Dumitrescu<\/strong>,<strong> Andrea Vindis<\/strong>,<strong> Melinda K\u00e1ntor<\/strong>,<strong> G\u00e1bor Viola <\/strong>in<strong> C\u0103t\u0103lina Mihai<\/strong>. Ajshilovega <em>Vklenjenega Prometeja<\/em> je v sloven\u0161\u010dino prevedel <strong>Kajetan Gantar<\/strong><strong>.<\/strong> <strong>Ob re\u017eiserju <\/strong><strong>Ga\u0301borju Tompi <\/strong>in dramaturginji <strong>A\u0301gnes Kali<\/strong><strong>, avtorsko ekipo uprizoritve sestavljajo<\/strong> asistent rez\u030ciserja <strong>Erwin \u015eim\u015fensohn<\/strong>, scenografinja in kostumografinja <strong>Carmencita Brojboiu<\/strong>, skladatelj<strong> Vasile \u015eirli<\/strong>, dramaturginja <strong>A\u0301gnes Kali<\/strong>, koreograf <strong>Ferenc Sinko\u0301<\/strong>, avtor videa <strong>Radu Daniel<\/strong>, asistenka scenografinje in kostumografinje <strong>Gyopa\u0301r Bocskai.<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><iframe loading=\"lazy\" title=\"Kako je nastajal Prometej '22 v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/R0gx4YnbIng\" width=\"560\" height=\"315\" frameborder=\"0\" allowfullscreen=\"allowfullscreen\"><\/iframe><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Projekt <strong><em>Katastrofa<\/em><\/strong>, katerega del je tudi uprizoritev <em>Prometej &#8217;22<\/em>, je <strong>Zveza evropskih gledali\u0161\u010d zasnovala<\/strong> kot vrnitev h koreninam evropskega gledali\u0161\u010da, tj. k starogr\u0161ki dramatiki. Eden od pomembnih ciljev projekta je preu\u010diti ogromne pretrese, ki jih je povzro\u010dila pandemija, z novega zornega kota, kakor tudi ponovno potrditi vlogo gledali\u0161\u010da kot tistega povezovalnega elementa, ki lahko ustvari prostor razmisleka v razdeljeni Evropi. V okviru projekta <em>Katastrofa<\/em>, ki povezuje 12 gledali\u0161\u010d iz 11 evropskih dr\u017eav, bodo nastale razli\u010dne koprodukcijske uprizoritve, v katerih bodo ustvarjalci prenesli starogr\u0161ka besedila v sodobne situacije.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Metafora o Prometeju kot meditacija o polo\u017eaju sodobnih intelektualcev je tudi v dana\u0161njem svetu precej aktualna. Prometej je tisti, ki eliti iz njenega zaprtega kroga ukrade ogenj, znanje, in ga podeli s \u0161ir\u0161o dru\u017ebo, za kar je strogo kaznovan. In v tem smislu se je tudi porodila zamisel o projiciranju <em>Vklenjenega Prometeja <\/em>na dana\u0161nji \u010das. Igralci in igralke ansamblov vseh treh gledali\u0161\u010d, ki sodelujejo pri koprodukciji Prometej \u201922, v predstavi govorijo vas svoj jezik, razen v enem prizoru, ki ga je navdihnil Beckett in v katerem re\u017eiser in njegova asistentka postavljata Protagonista v razli\u010dne situacije. V okviru mednarodnega projekta <em>Katastrofa <\/em>so predvidena \u0161tevilna gostovanja uprizoritve <em>Prometej &#8217;22<\/em>, med drugim novembra v Cluju na festivalu <strong>Interference 2022<\/strong> in februarja 2023 v Portu na festivalu <strong>Finisterra<\/strong>.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Re\u017eiser Ga\u0301bor Tompa o uprizoritvi <em>Prometej &#8217;22<\/em><\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Priredba <em>Prometej &#8217;22<\/em>\u00a0 je nastala v sodelovanju G\u00e1borja Tompe in dramaturginje \u00c1gnes Kali. Re\u017eiser Tompa jo je prosil, da napi\u0161e besedilo za zbor, ki si ga je zamislil ne le kot homogeni zbor, ki sledi korifejam v neki skupini, temve\u010d kot enega najbolj problemati\u010dnih elementov dana\u0161njega sveta, in sicer kot predstavnike medijev. \u00bbV mislih imam osrednje medije, ki manipulirajo z novicami in z resni\u010dnostjo; njihovi predstavniki zelo selektivno obravnavajo dejstva in slu\u017eijo dolo\u010deni eliti. Sredi vojn in humanitarnih kriz, ki se dogajajo po svetu, poteka namre\u010d tudi medijska vojna, v kateri vse strani izkrivljajo dejstva. \u017delel bi osvetliti, kako tak\u0161na informacijska vojna vpliva na javno mnenje in blaginjo ljudi oziroma dru\u017ebe kot celote in kako spreminja cele skupine ljudi v pristranske posameznike. \u0160e ve\u010d, rad bi pokazal, kako te\u017eko se je v \u017ee tako skrajno razdeljenem svetu dokopati do dejstev. Na\u0161a besedila, ki smo jih napisali skupaj z \u00c1gnes Kali, so razdrla starodavni anti\u010dni zbor na predstavnike razli\u010dnih medijskih organov \u2013 na poro\u010devalce, filmske ustvarjalce in novinarje, ki pa se vsi pojavijo v predstavi. Zamislili smo si, in tu je bil navdih Beckett, da sta re\u017eiser in asistentka re\u017eiserja Zevs in Hera, ki nenehno postavljata glavnega igralca \u2013 samega Prometeja \u2013 v razli\u010dne polo\u017eaje. In onadva, bogova, govorita angle\u0161ko, saj je angle\u0161\u010dina nesporno jezik globalizacije. Hkrati pa bi rad povezal mitolo\u0161ko zgodbo o Prometeju, ki so ga za kazen z verigo priklenili na velikansko skalo, kjer mu orli kljuvajo jetra, z zgodbo o kri\u017eanju, se pravi s kr\u0161\u010dansko simboliko. Navsezadnje smo vendar v Evropi, evropska kultura pa temelji na gr\u0161ki in judovsko-kr\u0161\u010danski tradiciji, \u010detudi trenutno \u017eivimo v dobi, ko se velike sile borijo za to, da bi popolnoma izbrisale ne le to tradicijo in dedi\u0161\u010dino, temve\u010d tudi spomin nanju.\u00ab<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">V intervjuju za gledali\u0161ki list <em>Prometeja &#8217;22<\/em> je re\u017eiser G\u00e1bor Tompa povedal, da zgodbo predstave postavil v laboratorij oziroma jedrsko elektrarno, \u00bbkamor pripeljejo vodilne intelektualce, da jih mu\u010dijo z vsemi mogo\u010dimi modernimi sredstvi, vklju\u010dno z radioaktivnim sevanjem. Vsi poznamo \u0161tevilne primere delovanja tajnih slu\u017eb, ki so opozicijske politike bodisi zastrupile ali pa jih izpostavile radioaktivnemu sevanju v hotelskih sobah. Spomnite se samo nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Ju\u0161\u010denka ali pa Aleksandra Navalnega ter drugih opozicijskih osebnosti, ki so jih preganjali in izpostavljali razli\u010dnim postopkom mu\u010denja bodisi avtoritarni re\u017eimi ali pa diktature, zamaskirane v demokracijo. Videli bomo gledali\u0161ko strukturo, v kateri izvajajo eksperimente z ljudmi. Nanje priklapljajo najrazli\u010dnej\u0161e aparature in sredstva in z njimi manipulirajo. Manipulirajo z njihovim \u017eiv\u010devjem, kar povzro\u010di mu\u010dno in po\u010dasno smrt. Ne le da je bil Prometej priklenjen na skalo, zaradi \u010desar je bil na milost in nemilost izpostavljen divjim zverem, temve\u010d je bil izpostavljen tudi muhasti naravi in \u010dasu, kar je po svoje tudi po\u010dasna smrt. Toda Ajshilov <em>Vklenjeni Prometej <\/em>se dejansko ne kon\u010da s Prometejevo smrtjo in tudi to vemo, da Prometej v mitu ne umre. To ostaja odprto tudi v na\u0161i predstavi, in \u010de smo bolj natan\u010dni, glavni igralec \u2013 Prometej, ki bolj spominja na kakega od Beckettovih likov, je na koncu v pozi kri\u017eanega. To simbolizira usodo vseh nas in dejstvo, da je o\u010ditno treba za resnico pla\u010dati zelo visoko ceno. Ljudje zelo velikokrat pla\u010dajo tudi z lastnim \u017eivljenjem, da lahko povejo resnico.\u00ab<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Igor Samobor v vlogi protagonista Prometeja<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">\u00bbVsi poznamo mit o Prometeju, ki je na samem za\u010detku \u010dlove\u0161ke zgodovine ljudem prinesel ogenj in z njim tudi znanje ter jih u\u010dil. Dejansko je ljudi u\u010dil civilizacije. V \u010dasu, ko smo tako blizu vojni, ko se nam zdi, da se svet okrog nas sesuva, ko nas obkro\u017eajo la\u017ene novice in se ne znamo odlo\u010diti, kaj je resnica in kaj la\u017e, se moramo vrniti k samim za\u010detkom in se odlo\u010diti, katere so tiste stvari, ki so res pomembne. Mislim, da je mit o Prometeju ena od stvari, ki jih ne smemo pozabiti, in da se ga moramo nau\u010diti na pamet, da bi razumeli, kaj je bilo njegovo darilo in zaradi \u010desa je bil kaznovan. Ko se re\u017eimi spreminjajo, so vedno \u017ertve; in ravno te \u017ertve nam lahko poka\u017eejo pot, najsi \u0161e tako na kratko. V na\u0161em primeru gre za sodobno uprizoritev, brez skale in brez verig. V predstavi uporabljamo \u2018visokotehnolo\u0161ki\u2019 sistem mu\u010denja. Verige dandanes pomenijo nekaj drugega; vsi smo priklenjeni na svoje male svetove. Vemo pa, da veliko ljudi \u0161e vedno mu\u010dijo in da mnogi danes trpijo v ukrajinski vojni in vseh drugih vojnah in na krajih, kakr\u0161no je tabori\u0161\u010de za pridr\u017eanje v zalivu Guantanamo. Vsi vemo, da to obstaja, vendar ne moremo storiti ni\u010desar; lahko samo opazujemo, kako se to dogaja. Mislim, da se moramo od Prometeja ponovno nau\u010diti stvari, ki se morda zdijo pateti\u010dne, na primer ljubezni, empatije, vsega tistega, kar smo postopoma izgubili. Spet se moramo nau\u010diti skrbeti drug za drugega, ustaviti vojne, poskrbeti za druge \u2013 to je znanje, ki nam ga lahko prinese Prometej,\u00ab v intervju za gledali\u0161ki list poudari igralec Igor Samobor, ki igra protagonista Prometeja.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Anti\u010dni mit o Prometeju<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><em>Vklenjeni Prometej <\/em>je edino delo, v celoti posve\u010deno Prometeju, ki je pri\u0161lo do nas iz antike. Gr\u0161ki bog in prerok Prometej je deloval v korist ljudem, a se je, ko se je postavil na njihovo stran, zapletel v nove \u0161ibkosti in te\u017eave. Edinstvenost te anti\u010dne tragedije je tudi v tem, da se ne ukvarja z junaki kot druge nam znane tragedije, temve\u010d s kozmogonijo, razumljeno v gr\u0161kem smislu besede, tj. z nastankom sveta. Kot zapi\u0161e Carl Ker\u00e9nyi (<em>Prometheus. Archetypal Image of Human Existence<\/em>, Princeton New Jersey: Princeton University Press, 1997) izhaja iz predpostavke o Zevsovem snovalnem dejanju: zru\u0161il je Titane, kar pa je lahko storil samo s Prometejevo pomo\u010djo. To prvo snovalno Zevsovo dejanje, s katerim je hotel uni\u010diti \u010dlove\u0161ki rod, vzpostavi pravni polo\u017eaj \u2013 <em>dike <\/em>(pravi\u010dnost) kot skupno merilo za bogove in ljudi. <em>Prometej \u2013 nosilec ognja (Prometh\u00e8us<\/em> <em>pyrph\u00f3ros), <\/em>prva od tragedij v Ajshilovi trilogiji o Prometeju, govori o tem, kako je Prometej ubla\u017eil ta polo\u017eaj in re\u0161il \u010dlove\u0161ki rod. Druga tragedija, <em>Prometh\u00e8us<\/em> <em>desm\u00f3tes <\/em>ali <em>Vklenjeni Prometej, <\/em>razkriva stanje stvari pod novo vladavino Zevsa in drugih olimpijskih bogov. Novi red v njej ni prikazan kot trden za vse \u010dase, temve\u010d bo odvisen od nadaljnjega kozmogoni\u010dnega razvoja. In ravno mo\u017enost druga\u010dnega razvoja, ki bo presegel Zevsa in olimpijske bogove <strong>\u2013 <\/strong>kot so dobo Titanov presegla Zevsova dejanja \u2013, daje tej drami tempo in napetost. \u0160ele tretja tragedija, <em>Prometh\u00e8us Iy\u00f3menos (Osvobojeni<\/em> <em>Prometej), <\/em>to gro\u017enjo izni\u010di in privede do trdno vzpostavljenega, dokon\u010dno urejenega sveta, v katerem \u017eivimo. Ker\u00e9nyi poudari, da ima med vsemi gr\u0161kimi bogovi prav Prometej najbolj nenavaden odnos do \u010dlove\u0161kega rodu. Prometej je presenetljivo podoben kr\u0161\u010danskemu Odre\u0161eniku in hkrati njegovo nasprotje. Od vseh gr\u0161kih bogov se Prometej najbolj zavzame za \u010dlove\u0161tvo in je na strani ljudi. V tem sta si podobna s Kristusom. Toda Kristus je trpel kot \u010dlovek. Njegovo celotno poslanstvo je bilo odvisno od njegove tesne povezanosti s \u010dlove\u0161tvom. Paradoks v njegovem primeru ni v tem, da se je kot \u010dlovek povezal s \u010dlove\u0161tvom. Paradoks je prepri\u010danje kristjanov, ki verujejo, da je Kristus bog. Prometej se nikoli ne pojavi kot \u010dlovek. Vedno je mitolo\u0161ko bitje, nikoli ni bil ni\u010d drugega in ni se okoli njega pozneje spletla mitologija. Njegova bo\u017eanskost je jasna kot beli dan. V njegovem primeru se paradoks za\u010dne, ko brani stvar \u010dlove\u0161tva in ko on, bog, trpi krivico, muke in poni\u017eanje \u2013 kar so glavne zna\u010dilnosti \u010dlove\u0161kega obstoja. Paradoks je natanko njegova vez s \u010dlove\u0161tvom. Tako kot je Kristusova bo\u017eanskost nelo\u010dljiv del kr\u0161\u010danske vere, je Prometejeva vez s \u010dlove\u0161tvom nelo\u010dljivo povezana z gr\u0161kim pogledom na svet.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Ajshilova tragedija se za\u010dne s Prometejem, ki ga kri\u017eajo na samotnem skalnatem obronku na Kavkazu, kon\u010da pa se tako, da ga vr\u017eejo v globine Tartarja. Prometejeve muke so muke med nebom in zemljo; bogovi so zgoraj, smrtniki spodaj. Vesolje, razdeljeno na &#8216;zgoraj&#8217; in &#8216;spodaj&#8217;, se prvi\u010d pojavi v <em>Vklenjenem Prometeju<\/em>. V svetu bogov je Zevs vrgel svojega o\u010deta v Tartar, kot je to storil njegov o\u010de pred svojim o\u010detom. V svetu tuzemskega obstoja, preden je Prometej ukradel ogenj, so bili ljudje podobni plaze\u010dim se \u010drvom in so se skrivali v skalnih razpokah. Niso razmi\u0161ljali, niti niso bili sposobni razlikovati tistega, kar je obstajalo zunaj njih. Prometej je prvi absurdni junak; je prvi, ki se upre delitvi sveta na &#8216;zgoraj&#8217; in &#8216;spodaj&#8217;; prvi, ki je ljudi naredil podobne bogovom in jim dal prazno upanje, da lahko tudi oni oblikujejo bogove po svoji podobi. (Jan Kott: <em>Gr\u0161ka tragedija in absurd<\/em> v: <em>Konec nemogo\u010dega gledali\u0161\u010da<\/em>, Narodni muzej in In\u0161titut za zgodovino gledali\u0161\u010da, Budimpe\u0161ta, 1997)<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>O re\u017eiserju<\/strong> <strong>Ga\u0301borju Tompi<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">G\u00e1bor Tompa je leta 1981 diplomiral iz gledali\u0161ke in filmske re\u017eije na akademiji I. L. Caragiale v Bukare\u0161ti. Med njegovimi profesorji so bile izjemne umetni\u0161ke osebnosti, snovalci svetovno znane romunske \u0161ole gledali\u0161ke re\u017eije Liviu Ciulei, Mihai Dimiu in C\u0103t\u0103lina Buzoianu. Leta 1981 je prvi\u010d re\u017eiral v Mad\u017earskem gledali\u0161\u010du v Cluju, leta 1990 je postal njegov umetni\u0161ki vodja in prevzel tudi upravno vodenje gledali\u0161\u010da. Ustanovil je Fakulteto za dramsko umetnost v Cluju, kjer od leta 1991 vodi program gledali\u0161ke re\u017eije. Kot gostujo\u010di profesor je predaval na Acad\u00e9mie Th\u00e9atrale de l&#8217;Union v Limogesu, v Schauspielschule v Freiburgu, na univerzi Brunel v Londonu in na Gledali\u0161kem in\u0161titutu v Barceloni. V Romuniji in v \u0161tevilnih drugih dr\u017eavah, med drugim v Franciji, Nem\u010diji, \u0160paniji, Zdru\u017eenem kraljestvu, Avstriji, Mad\u017earski, Irski, Kanadi, Srbiji, na \u010ce\u0161kem in v Ju\u017eni Koreji se je podpisal pod ve\u010d kot 80 re\u017eij, pri 80 predstavah je bil producent. \u0160estkrat je prejel nagrado UNITER za najbolj\u0161ega re\u017eiserja sezone, leta 1989 nagrado UNITER za najbolj\u0161o predstavo sezone, in sicer za <em>Avtobusno postajo <\/em>Gao Xing Giana, ter leta 2009 za <em>Tri sestre <\/em>A. P. \u010cehova. Leta 2002 je prejel nagrado UNITER za odli\u010dnost in izjemne dose\u017eke v karieri. Njegov film <em>Kitajska obramba <\/em>je leta 1999 prejel nagrado za najbolj\u0161i celove\u010derni prvenec na mednarodnem filmskem festivalu v Salernu v Italiji in bil prikazan v uradnem izboru na Berlinskem filmskem festivalu leta 1999. Je avtor ve\u010d pesni\u0161kih zbirk in esejev o gledali\u0161\u010du. Od marca 2006 do aprila 2008, ko se je Mad\u017earsko gledali\u0161\u010de v Cluju pridru\u017eilo UTE, je bil kot posameznik \u010dlan Zveze evropskih gledali\u0161\u010d. Med letoma 2007 in 2019 je bil predstojnik katedre za re\u017eijo na oddelku za gledali\u0161\u010de in ples Kalifornijske univerze v San Diegu. Maja 2018 je bil izvoljen za predsednika Zveze evropskih gledali\u0161\u010d.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Predstavitev projekta <em>Katastrofa<\/em> Zveze evropskih gledali\u0161\u010d<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Namen projekta <em>Katastrofa <\/em>je, da bi vnovi\u010dno potrdili poslanstvo Zveze evropskih gledali\u0161\u010d (<em>European Theatre Union<\/em>\/<em>Union Des Th\u00e9\u00e2tres De L&#8217;europe<\/em> <em>\u2013 UTE<\/em>) v tak\u0161nem duhu, kot sta ga leta 1990 formulirala Jack Lang in Giorgio Strehler: \u00bbGraditi Evropsko unijo z uporabo instrumentov kulture in gledali\u0161\u010da, spodbujati kolektivno kulturno gibanje, ki pre\u010di jezikovne meje, s \u010dimer bi ustvarili umetni\u0161ko gledali\u0161\u010de, ki ga razumemo kot gonilno silo pri gradnji prijateljstva med narodi.\u00ab Globalni \u0161ok zaradi pandemije covida-19 je leta 2020 popolnoma postavil na glavo na\u0161e vsakdanje \u017eivljenje ter ohromil celotne dru\u017ebene, kulturne in gospodarske sisteme. Gre za katastrofo, tako v pomenu, kakr\u0161nega do\u017eivljamo danes, kot tudi v prvotnem pomenu besede \u2013 gr\u0161ka <em>katastroph\u00e9 <\/em>ozna\u010duje nenadno spremembo ali popoln preobrat vsega ustaljenega. Cilj projekta <em>Katastrofa<\/em>, ki je nastal na pobudo gledali\u0161\u010d, v\u010dlanjenih v Zvezo evropskih gledali\u0161\u010d (UTE), in njihovih partnerjev, je preu\u010diti ogromne pretrese, ki jih je povzro\u010dila pandemija, z novega zornega kota, kakor tudi ponovno potrditi vlogo gledali\u0161\u010da kot tistega povezovalnega elementa, ki lahko ustvari prostor razmisleka v razdeljeni Evropi. Pri projektu sodeluje dvanajst gledali\u0161\u010d: Dr\u017eavno gledali\u0161\u010de Konstanca (Romunija), Mad\u017earsko gledali\u0161\u010de v Cluju (Romunija), Narodno gledali\u0161\u010de Severne Gr\u010dije (Gr\u010dija), Pra\u0161ko mestno gledali\u0161\u010de (\u010ce\u0161ka), SKD Martin (Slova\u0161ka), SNG Drama Ljubljana (Slovenija), Katalonsko narodno gledali\u0161\u010de (\u0160panija), Narodno gledali\u0161\u010de S\u00e3o Jo\u00e3o (Portugalska), Gledali\u0161ki laboratorij Sfumato (Bolgarija), Narodno gledali\u0161\u010de Strasbourg (Francija), Narodno gledali\u0161\u010de Luksemburg (Luksemburg), Jugoslovansko dramsko gledali\u0161\u010de (Srbija). Plod sodelovanja med gledali\u0161\u010di bo sedem koprodukcij na teme starogr\u0161kih tragedij. Te teme, ki niso le uprizoritvena umetnost, temve\u010d tudi nekak\u0161en esperanto evropske izku\u0161nje, so izhodi\u0161\u010de za oblikovanje skupne ustvarjalne strategije v post-globalni Evropi s pomo\u010djo novih dramskih in gledali\u0161kih del.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">[izvor informacije\u00a0<strong><a href=\"http:\/\/www.drama.si\/\">SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" style=\"border: none; overflow: hidden;\" src=\"https:\/\/www.facebook.com\/plugins\/post.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FFILMmagnet%2Fposts%2Fpfbid02q2m785fpCWkMkdQHxXp88Bq9DzcXRJpSn2WMkdxfWVPJQ56gxYgKriTvk7CTeXoJl&amp;show_text=true&amp;width=500\" width=\"500\" height=\"723\" frameborder=\"0\" scrolling=\"no\" allowfullscreen=\"allowfullscreen\"><\/iframe><\/p>\n<div id=\"fb_share_1\" style=\"float: right; margin-left: 10px;\"><a name=\"fb_share\" type=\"box_count\" share_url=\"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976\" href=\"http:\/\/www.facebook.com\/sharer.php\">Share<\/a><\/div><div><script src=\"http:\/\/static.ak.fbcdn.net\/connect.php\/js\/FB.Share\" type=\"text\/javascript\"><\/script><\/div><div style=\"clear:both\"><\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>PROMETEJ \u201922 v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe premierno 15. 10. 2022. na Velikem odru Drame I Mednarodna koprodukcija po Ajshilovem Vklenjenem Prometeju. Aktualna priredba znamenitega anti\u010dnega mita\u00a0o Prometeju spregovori o polo\u017eaju in usodi sodobnih intelektualcev. V soboto, 15. oktobra 2022., ob 20.00 bo na Velikem odru SNG Drama Ljubljana slovenska premiera mednarodne koprodukcije Prometej \u201922, ki [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","_editorskit_title_hidden":false,"_editorskit_reading_time":0,"_editorskit_is_block_options_detached":false,"_editorskit_block_options_position":"{}","footnotes":""},"categories":[33,10,17050],"tags":[23778,23777,13763,9673,119,20403,120,19067,5249],"class_list":["post-49976","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kazalisne-premijere","category-kazaliste","category-press","tag-eshil","tag-gabor-tompa","tag-igor-samobor","tag-kazalisna-koprodukcija","tag-ljubljana","tag-medunarodna-kazalisna-koprodukcija","tag-slovenija","tag-sng-drama","tag-sng-drama-ljubljana"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v24.6 - https:\/\/yoast.com\/wordpress\/plugins\/seo\/ -->\n<title>Mednarodna koprodukcija &#039;Prometej \u201922&#039; po Ajshilovem &#039;Vklenjenem Prometeju&#039; v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe - FILM-mag.net<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Mednarodna koprodukcija &#039;Prometej \u201922&#039; po Ajshilovem &#039;Vklenjenem Prometeju&#039; v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe - FILM-mag.net\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"PROMETEJ \u201922 v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe premierno 15. 10. 2022. na Velikem odru Drame I Mednarodna koprodukcija po Ajshilovem Vklenjenem Prometeju. Aktualna priredba znamenitega anti\u010dnega mita\u00a0o Prometeju spregovori o polo\u017eaju in usodi sodobnih intelektualcev. V soboto, 15. oktobra 2022., ob 20.00 bo na Velikem odru SNG Drama Ljubljana slovenska premiera mednarodne koprodukcije Prometej \u201922, ki [&hellip;]\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"FILM-mag.net\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2022-10-12T21:05:00+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-10-13T21:23:22+00:00\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"PRESS\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"PRESS\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"11 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976\",\"url\":\"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976\",\"name\":\"Mednarodna koprodukcija 'Prometej \u201922' po Ajshilovem 'Vklenjenem Prometeju' v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe - FILM-mag.net\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"http:\/\/film-mag.net\/wp\/#website\"},\"datePublished\":\"2022-10-12T21:05:00+00:00\",\"dateModified\":\"2022-10-13T21:23:22+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"http:\/\/film-mag.net\/wp\/#\/schema\/person\/a8dd3a5b76a5bbde974e03510a205c2f\"},\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"http:\/\/film-mag.net\/wp\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Mednarodna koprodukcija &#8216;Prometej \u201922&#8217; po Ajshilovem &#8216;Vklenjenem Prometeju&#8217; v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"http:\/\/film-mag.net\/wp\/#website\",\"url\":\"http:\/\/film-mag.net\/wp\/\",\"name\":\"FILM-mag.net\",\"description\":\"Prvi hrvatski portal o filmu i filmu bliskim podru\u010djima kulture\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"http:\/\/film-mag.net\/wp\/#\/schema\/person\/a8dd3a5b76a5bbde974e03510a205c2f\",\"name\":\"PRESS\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"http:\/\/film-mag.net\/wp\/#\/schema\/person\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/bf4ab1626f485b36c4f3650b1d351839?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/bf4ab1626f485b36c4f3650b1d351839?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"PRESS\"},\"url\":\"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?author=8\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Mednarodna koprodukcija 'Prometej \u201922' po Ajshilovem 'Vklenjenem Prometeju' v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe - FILM-mag.net","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"Mednarodna koprodukcija 'Prometej \u201922' po Ajshilovem 'Vklenjenem Prometeju' v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe - FILM-mag.net","og_description":"PROMETEJ \u201922 v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe premierno 15. 10. 2022. na Velikem odru Drame I Mednarodna koprodukcija po Ajshilovem Vklenjenem Prometeju. Aktualna priredba znamenitega anti\u010dnega mita\u00a0o Prometeju spregovori o polo\u017eaju in usodi sodobnih intelektualcev. V soboto, 15. oktobra 2022., ob 20.00 bo na Velikem odru SNG Drama Ljubljana slovenska premiera mednarodne koprodukcije Prometej \u201922, ki [&hellip;]","og_url":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976","og_site_name":"FILM-mag.net","article_published_time":"2022-10-12T21:05:00+00:00","article_modified_time":"2022-10-13T21:23:22+00:00","author":"PRESS","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"PRESS","Est. reading time":"11 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976","url":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976","name":"Mednarodna koprodukcija 'Prometej \u201922' po Ajshilovem 'Vklenjenem Prometeju' v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe - FILM-mag.net","isPartOf":{"@id":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/#website"},"datePublished":"2022-10-12T21:05:00+00:00","dateModified":"2022-10-13T21:23:22+00:00","author":{"@id":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/#\/schema\/person\/a8dd3a5b76a5bbde974e03510a205c2f"},"breadcrumb":{"@id":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=49976#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Mednarodna koprodukcija &#8216;Prometej \u201922&#8217; po Ajshilovem &#8216;Vklenjenem Prometeju&#8217; v re\u017eiji G\u00e1borja Tompe"}]},{"@type":"WebSite","@id":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/#website","url":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/","name":"FILM-mag.net","description":"Prvi hrvatski portal o filmu i filmu bliskim podru\u010djima kulture","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Person","@id":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/#\/schema\/person\/a8dd3a5b76a5bbde974e03510a205c2f","name":"PRESS","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/#\/schema\/person\/image\/","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/bf4ab1626f485b36c4f3650b1d351839?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/bf4ab1626f485b36c4f3650b1d351839?s=96&d=mm&r=g","caption":"PRESS"},"url":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?author=8"}]}},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/49976","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/8"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=49976"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/49976\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49979,"href":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/49976\/revisions\/49979"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=49976"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=49976"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=49976"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}