{"id":34612,"date":"2018-01-26T12:27:59","date_gmt":"2018-01-26T11:27:59","guid":{"rendered":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=34612"},"modified":"2018-01-26T12:27:59","modified_gmt":"2018-01-26T11:27:59","slug":"premijera-predstave-grenkih-sadezev-pravice-u-sng-drami-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/film-mag.net\/wp\/?p=34612","title":{"rendered":"Premijera predstave ‘Grenkih sade\u017eev pravice’ u SNG Drami Ljubljana"},"content":{"rendered":"

V Mali drami bo premiera Jesihovih Grenkih sade\u017eev pravice<\/em><\/strong><\/p>\n

Ljubljanska Drama bo po Viso\u0161ki kroniki<\/em> in Pohuj\u0161anju v dolini \u0161entflorjanski<\/em> sklenila teden treh premier z uprizoritvijo igre Milana Jesiha v priredbi mladega in perspektivnega gledali\u0161kega tandema \u2013 re\u017eiserja Jana Krmelja in dramaturginje Katje Marki\u010d<\/p>\n

V soboto, 27. januarja, ob 20.00 bo v Mali drami premiera Grenkih sade\u017eev pravice,<\/em> \u017ee tretje uprizoritve na malem odru in devete repertoarne v slavnostni sezoni Drame ob 150. obletnici ustanovitve ljubljanskega Dramati\u010dnega dru\u0161tva. \u00a0<\/strong><\/p>\n

Dramsko besedilo pesnika, prevajalca in dramatika Milana Jesiha je bilo \u017ee ve\u010dkrat uprizorjeno z\u00a0raznolikimi interpretacijami in igralskimi zasedbami. Tokratno uprizoritev pripravlja ustvarjalna ekipa, ki jo vodita avtorja priredbe Jesihove igre \u2013 re\u017eiser Jan Krmelj in dramaturginja Katja Marki\u010d. V\u00a0Grenkih sade\u017eih pravice<\/em> igrajo Eva Jesenovec, Mia Skrbinac in Sa\u0161a Pavlin Sto\u0161i\u0107. Scenografinja uprizoritve je Karin Rajh, kostumografinja \u0160pela Ema Veble, avtorja glasbe sta Primo\u017e Hladnik in Boris Benko (Silence), koreograf je \u017digan Krajn\u010dan, oblikovalec rekvizitov Toma\u017e Zarifa, oblikovalec svetlobe Vlado Glavan, lektor Arko in asistentka koreografa Krist\u00fdna \u0160ajto\u0161ov\u00e1.<\/p>\n

<\/p>\n

Grenkih sade\u017eev pravice ; Ustupio SNG Drama Ljubljana – Foto Peter Uhan<\/p>\n

Eno od pomembnih vpra\u0161anj Grenkih sade\u017eev pravice<\/em> je: Kaj vse je lahko jezik in kaj je ta kos mesa, ki izvaja akrobacije v na\u0161ih ustih?<\/p>\n

\u010ce ima mnogoplastno Jesihovo besedilo, napisano leta 1974 s podnaslovom Interpelacija v enem non\u0161alantnem zamahu,<\/em> kak\u0161no krovno temo, je to jezik. \u00bbJesih je jezikovni fenomen,\u00ab je zapisal re\u017eiser tokratne uprizoritve. Ludizem, zna\u010dilen za\u00a0Grenke sade<\/em>\u017e<\/em>e pravice,<\/em>\u00a0temelji na svobodi, igri in stvarjenju znotraj jezika. Predstava naslavlja vpra\u0161anja vloge in mo\u010di jezika, slovenskega jezika in njegovega statusa v svetu, pa tudi stvariteljske mo\u010di, ki jo ima Jesihova pisava \u2013 in s katero je besedilo oku\u017eilo tudi ustvarjalce. Jezik je polje svobode, a hkrati tudi nasilja in izklju\u010ditve. Predstava skozi razli\u010dne uprizoritvene na\u010dine utele\u0161a gesto, ki jo je Jesih zarisal v nepreglednem toku premnogih situacij in nestalnosti likov znotraj drame. Jesihov jezik je nujno samoironi\u010den, specifi\u010dno komi\u010den; ta ironija je ironija jezika, ki se smeje sebi, ko govori.<\/p>\n

\u00bbV pristopanju k Jesihovemu tekstu, kjer so vsi dogodki, osebe, c\u030casi in prostori predvsem jezikovni fenomeni, me zanima uboj metafore skozi dobesednost,\u00ab pojasnjuje z mehanizmom metafore, ki opredeljuje na\u0161e zavedanje, za\u010drtan koncept priredbe njen soavtor in re\u017eiser uprizoritve Jan Krmelj. \u00bbKo opazujem sebe, ki gledam neko predstavo, ugotovim: moj pogled je usmerjen v usta, moj pogled je usmerjen v to rano sredi c\u030clove\u0161kega obraza, rano, iz katere kot iz nekak\u0161ne c\u030crne luknje bljuva svet \u2013 in v teh istih ustih svet izgine, ko onemijo. In ti\u0161ina rodi novo mo\u017enost, ti\u0161ina je najbolj sugestivna med besedami,\u00ab je zapisal za gledali\u0161ki list Grenkih sade\u017eev pravice.<\/em><\/p>\n

Milan Jesih v dramskem besedilu ozna\u010di dramske osebe s \u0161tirimi imeni: Dajavec, Jemavec, Gobavec, Grbavec. In pod imena zapi\u0161e: \u00bbSpol in sklon igralcev nista dolo\u010dena, \u017eeleti pa je, da so njihove du\u0161e \u0161iroka in svetla pobo\u010dja, saj je sonce pokrovitelj \u017eivljenja in njegov budni pastir.\u00ab Avtorja priredbe sta v\u00a0zapisu prepoznala poziv k skupinskemu pristopu k uprizarjanju in v tem duhu oblikovala tri soodvisne \u017eenske vloge: Evo \u010cinkole, Mio \u010cinkole in Sa\u0161o \u010cinkole. \u00bbUgledali\u0161\u010denje je \u017ee samo po sebi nujno delo kolektiva, in tu, kjer je pogosto zahtevano golo odskakovanje asociacij, igra duhovitosti dialoga, je to \u0161e pomembnej\u0161e. Nemogo\u010d\u030ce je biti solist, tako v ustvarjalnem procesu kakor v kon\u010dnem izdelku, in ta c\u030car duha, v katerem je bilo besedilo napisano, \u0161e vedno ni izgubil mo\u010di,\u00ab je zapisala v gledali\u0161kem listu soavtorica priredbe in dramaturginja uprizoritve Katja Marki\u010d.<\/p>\n

V uprizoritev so vklju\u010dene pesmi Milana Jesiha iz zbirk Uran v urinu, gospodar!, Soneti <\/em>in Mesto sto <\/em>in pesem Osipa Mandel\u0161tama v prevodu Jana Krmelja.<\/p>\n

PREMIERA: v soboto, 27. januarja, ob 20.00 v Mali drami
\nPRVE PONOVITVE: 29. in 30. januarja ob 20.00 ter 7., 19. in 20. februarja ob 20.00 v Mali drami<\/p>\n

[izvor informacije\u00a0SNG Drama Ljubljana<\/a><\/strong>]<\/p>\n

<\/div>\n