Dominik Smole ANTIGONA I avtor priredbe in režiser JANEZ PIPAN I Prva premiera sezone pred začetkom prenove Drame I 23. 9. 2023., Veliki oder
Repertoar Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana za sezono 2023/24 – zadnjo, ki jo bo Drama pred selitvijo na nadomestno lokacijo in začetkom prenove v celoti pripravila in odigrala v stari stavbi – je ravnateljica Vesna Jurca Tadel zasnovala kot skrbno premišljen izbor desetih naslovov, ki se bodo v interpretaciji vrhunskih režiserjev ter v upodobitvi članov izjemnega igralskega ansambla Drame prelevili v deset edinstvenih gledaliških umetnin. Preplet klasičnih in sodobnih besedil slovenskih in tujih avtorjev, osredotočen na pripovedovanje zgodb in odnose med ljudmi, ki prerasejo v boj strasti na osebnem ali družbenem nivoju ali pa se zapletejo v komedijski vozel, bo odprl številne pomembne teme, ki s svojo aktualnostjo in večnostjo odsevajo sodobnost časa in okolja, v katerem živimo. Nadaljevanju koncertnega cikla Ars in Drama in Abonmaja Plus s pogovori z ustvarjalci se v novi sezoni pridružuje še programska novost: Slogi in Drama v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom. Jesenski vpis abonmajev 2023/24 se bo začel 4. septembra pri blagajni SNG Drama Ljubljana (v času trajanja arheoloških izkopavanj okoli Drame bo dostop urejen preko glavnega vhoda Velikega odra).
Fotografiju ustupio SNG Drama Ljubljana
Nova sezona, v kateri bo na Velikem odru nastalo šest premier – tri klasike in tri novitete, se bo slavnostno začela 23. septembra s premiero drame Antigona Dominika Smoleta, enega vrhuncev slovenske klasike v priredbi in režiji Janeza Pipana, ki je tudi dramaturg uprizoritve. Scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, skladatelj in izvajalec glasbe Milko Lazar, lektor Jože Faganel in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. V Antigoni igrajo Nina Ivanišin, Jurij Zrnec, Timon Šturbej, Jure Henigman, Nejc Cijan Garlatti, Milena Zupančič, Boris Mihalj, Matevž Sluga (AGRFT), Peter Aljoz Marn (AGRFT), Domen Blatnik (k.g.), Nikola Drole (k.g.), Kolja Miljković (k.g.) in Ana Pribošič (k.g.). Prihajajočo uprizoritev bomo podrobneje predstavili na novinarski konferenci, ki bo v sredo, 20. septembra, ob 14.15 v Drama Kavarni. Pred premiero Antigone bomo v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem, s katerim letos predstavljamo programsko novost Slogi in Drama, organizirali tudi prvi Pogled v gledališko zgodovino – dr. Matic Kocjančič bo 14. septembra ob 18.00 v Drama Kavarni predstavil uprizoritve Smoletove Antigone skozi čas.
Smoletova Antigona kot »tragedija sveta, ki se ga polašča in ga drži v pesti zločinska samovolja«
Antigona Dominika Smoleta velja za najpomembnejšo slovensko dramo, ki od nastanka pa vse do zdajšnjih časov ni izgubila poetične moči in miselne veljave. Ko ob teh dejstvih znova preverjamo tudi moč njenih odrskih podob in uprizoritvenih potencialov, ugotavljamo, da nam aktualnosti, ki je ultimativna zahteva naše zdajšnjosti, v njej ne bo treba dolgo iskati ali ji je celo dopisovati, saj aktualnost kar kriči iz Smoletovih dvoumnih verzov. Tudi danes je svet, ki je v vseh svojih razsežnostih samo še Kreontov svet, poln trupel, ki čakajo milost groba in terjajo mnoga pojasnila. Če sta Eteokles in Polinejk še umirala za svoje in morda tudi naše skupne ideale, pa v današnjih bratomornih vojnah ljudje umirajo samo še za eno, Kreontovo korist. Na bojnih poljih, v masovnih grobnicah in na dnu morja leži toliko trupel, toliko Antigoninih bratov in sester, da jih nikoli ne bo mogla vseh pokopati. To je tista groza, ki zdaj govori iz Smoletovih verzov, tista trpkost, ki nenehno duši upanje.
Smoletova pesniška drama je po drugi strani duhovita, mestoma že kar razposajeno komična anatomija Kreontovega režima, v katerem ni več proste sobe in ne vloge za Antigono, in hkrati poizkus neideološke, nemara tudi pravične ureditve zadev iz zadnje vojne, da se nam preteklost ne bi nenehno vračala kot mučne sanje in zgodovinski opomin. Po drugi strani pa se je avtorju v dramo preroško zapisovala prihodnost, ki jo živimo prav zdaj. Nastalo je pesniško delo, ki ga upravičeno štejemo za slovenski veliki tekst in za najpomembnejši dosežek slovenskega gledališča v novejši zgodovini. Dominik Smole ga je, v skladu z razmerami in duhom svojega časa, pisal za pogoje komornega gledališča, v katerem je bil prostor organiziran predvsem za zven in pomen pesniške besede. V našem času pa se nam razkrivajo še druge razsežnosti Smoletove drame. Antigona ne nastopa, rada pa se prikrade v sanje. Ne samo Kreontu, Pažu, Stražniku in drugim, temveč tudi nam. Ko v sanjah hodimo za njo, nam kmalu ni več jasno, ali ji sledimo po opustelih bojiščih stare slovenske vojne ali smo zašli v grozljive podobe, ki prihajajo k nam iz Mariupolja, Hersona in Bahmuta. V enaindvajsetem stoletju je Antigona Dominika Smoleta še vedno veliki tekst, a tudi véliko gledališče, tragedija sveta, ki se ga polašča in ga drži v pesti zločinska samovolja.
Janez Pipan
Hiter prelet nadaljevanja sezone 2023/24 …
Že 7. oktobra bo na Velikem odru sledila premiera krstne uprizoritve dramatizacije najnovejšega romana norveškega pisatelja Karla Oveja Knausgårda Jutranja zvezda, ki jo je po naročilu Drame napisal Goran Vojnović, v režiji Ivice Buljana. December in januar bosta v znamenju premier dveh nesmrtnih klasičnih komedij – Kar hočete Williama Shakespearja v režiji Janusza Kice ter Molièrovega Skopuha v režiji Slobodana Unkovskega. Nebesje, prva slovenska uprizoritev napete drame s presenetljivim razpletom prodorne britanske avtorice Lucy Kirkwood, bo v režiji Sebastijana Horvata premierno zasijalo marca. Aprila pa bo program Velikega odra zaokrožila še ena prva slovenska uprizoritev – nepozabna ljubezenska zgodba Edmonda Rostanda Cyrano de Bergerac v sveži, sodobni predelavi Martina Crimpa, ki jo bo režiral Tin Grabnar.
Od obstoječe Male Drame se bomo v sezoni pred začetkom celovite prenove poslovili z dvema klasikama in dvema novitetama. Premiera prve slovenske uprizoritve igre sodobnega nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga Dan, ko jaz ni bil več jaz v režiji Maše Pelko bo 6. oktobra. Nato bo decembra premierno zaživela najpomembnejša igra poljskega absurdista Sławomirja Mrożka Tango v režiji Luke Marcena. Zaključek sezone pa bo svojevrsten poklon edinstvenemu gledališkemu prostoru Male Drame, saj bo ta po prenovi povsem drugačna in delovala v drugem delu stavbe. Marca bo premiera uprizoritve Ameriški sen Edwarda Albeeja – leta 1963 se je s prvo uprizoritvijo te svojevrstne groteske začela zgodba Male Drame – v režiji Igorja Pisona. Čisto zadnja predstava, ki bo doživela premiero v tej dvorani, pa bo najnovejša igra avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča Te igre bo konec. Na Zemljo (in oder) bo simbolno priletel meteor …
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
