S prvo slovensko uprizoritvijo drame Požigi Wajdija Mouawada v režiji Nine Rajić Kranjac se v SNG Drama Ljubljana začenja nova sezona 2020/21
Otvoritev sezone 2020/21, podnaslovljene Lebdenje, bo Drama slavnostno obeležilo s prvo slovensko uprizoritvijo drame Požigi, ki je drugi del tetralogije Kri obljub vsestranskega libanonsko-kanadskega ustvarjalca Wajdija Mouawada. Kot zapiše avtor, pogosto izpostavljen kot eden najbolj žlahtnih glasov sodobne frankofonske dramatike, Požigi govorijo o obljubah, ki jih ne držimo, o obupanih poskusih tolažbe, o tem, kako ostati človek sredi nečloveških okoliščin in se soočati z nerazrešljivimi konflikti, ki jih v človeku in njegovih potomcih povzroča vojna. V uprizoritvi režiserke Nine Rajić Kranjac, ki prvič režira v Drami, igrajo Pia Zemljič, Nataša Keser (k. g.), Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Boris Mihalj, Rok Vihar, Zvone Hribar in Janez Škof. Požigi bodo kot prva nova uprizoritev Drame po začetku pandemije premierno predstavljeni na velikem odru v petek, 4. septembra, in v soboto, 5. septembra, ob 18.00. Predstavitvena novinarska konferenca bo v sredo, 2. septembra, ob 14.00 na vrtu za Dramo ob Igriški cesti.
Fotografiju ustupila SNG Drama – Foto Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Mouawadova moderna tragedija Požigi se osredotoča na zgodbo treh oseb: enigmatične Naval in njenih otrok, dvojčkov, Simona in Jeanne. Harmonijo njihovega sobivanja prekine Navalina nenadna izguba volje do življenja, ki jo spremlja odločitev za popolni in dosmrtni molk, brez vsakršnega pojasnila motiva. V oporoki odrasli hčeri in sinu zapusti nalogi: Simon mora najti njunega očeta, za katerega sta mislila, da je mrtev, Jeanne pa brata, za katerega nista vedela, da ga sploh imata. Sledi dolgo potovanje do krajev njihovega izvora, polno težkih vprašanj in potlačenih skrivnosti, ki korenito preobrazi Simonovo in Jeannino identiteto.
Drama in uprizoritev Požigi odpirata univerzalna vprašanja in zajemata celoten spekter, ki ga ima vojna na psiho-socialno stanje družbe. Preizprašujeta možnost sprave in ponovne vzpostavitve človeške skupnosti po nasilju in grozodejstvih neokolonialnih vojn. Razgrinjata tudi vprašanje potvarjanja preteklosti in molka, ki je v marsičem vodilna nit uprizoritve. Izpostavita ključno vprašanje o čemu in v imenu česa kot družba in posamezniki nenehno molčimo ter kaj se zgodi tistim, ki se opogumijo in ta molk prelomijo v imenu višjega cilja ali obljube. Prebijajoč se skozi brutalno večplastnost zamolčane družinske preteklosti Požigi raziskujejo možnost ljubezni kot preseganja travm sovraštva in groze. »Osnovna Mouawadova premisa je, da se dediščina vojne/nasilja/jeze prenaša naprej, tudi dolgo po tem, ko je vojna že dejansko minila,« v gledališkem listu zapiše dramaturg Tibor Hrs Pandur. Nina Rajić Kranjac izpostavlja, da so Požigi spodleteli poskusi ljubezni vseh likov in njihova spoznanja o tej spodletelosti. Kljub dejstvu, da vojna okuži vse oblike ljubezni in skrha vse človeške odnose, uprizoritev temeljno sledi ideji, »da ne glede na vse, ni predaje«. Spoznanje Požigov ni realpolitična alegorija ali političen komentar, ampak razkritje mehanizmov poskusa izgradnje bližine.
Požigi so bili krstno uprizorjeni leta 2003 – najprej v Franciji (gledališče Hexagone Scène Nationale v Meylanu) in kmalu zatem še v Kanadi (gledališče Théâtre de Quat’Sous v Québecu). Dramo je v slovenščino prevedla Eva Mahkovic, dramaturg prve slovenske uprizoritve je Tibor Hrs Pandur, avtorica scenografije Urša Vidic, skladatelj Branko Rožman, kostumografinja Marina Sremac, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel, lektorica Tatjana Stanič, študijski asistent režiserke Jaka Smerkolj Simoneti in asistentka scenografije Sara Slivnik.
[izvor informacije SNG Drama Ljubljana]
